Zdravstveni dom dr. Julija Polca Kamnik je v lanskem in na začetku letošnjega leta izvedel skoraj 1,75 milijona evrov vredne investicije. Z njimi so pridobili nove prostore, sodobno diagnostično opremo in dodatna vozila, kar pomembno izboljšuje dostopnost in kakovost zdravstvene oskrbe v lokalnem okolju.
Največji nakup je bil RTG v vrednosti 378.000 evrov. Poleg tega so kupili tudi nov ultrazvočni aparat za radiologijo in dva zobozdravstvena stola. Pomemben del vlaganj so namenili tudi mobilnosti ekip na terenu. Med drugim so kupili novo reševalno vozilo Life-Start TR z medicinsko opremo, vredno približno 248.000 evrov, dve osebni vozili za patronažno službo ter eno vozilo za urgentnega zdravnika.
Gradbeno najzahtevnejši del projekta je bila ureditev prej praznega podstrešja. Tam so pridobili nove prostore za patronažno službo, psihološko ambulanto in podporne dejavnosti. S selitvijo teh služb iz drugega nadstropja so v osrednjem delu stavbe sprostili prostor za dve novi ambulanti družinske medicine in dve novi referenčni ambulanti. Ureditev podstrešja je bila vredna okoli 603.000 evrov, velik del projekta pa je predstavljala tudi ureditev prehoda in dostopa do novih prostorov.
Direktor zdravstvenega doma Sašo Rebolj je ob predstavitvi poudaril, da te investicije pomenijo pomemben del razvoja zdravstva na Kamniškem. »Te investicije so pravzaprav del razvoja zdravstva na Kamniškem. Naše dejavnosti so se v zadnjem času zelo razširile. Zdravstveni dom Kamnik se je v času, odkar sem tukaj, praktično podvojil – s približno 120 zaposlenih na 230. Izvajamo tudi vedno več dejavnosti. Pacientom je treba zagotoviti čim večjo oskrbo že v lokalnem okolju. Zdravstveni dom je ena tistih ustanov, ki morajo ponuditi čim boljšo in čim hitrejšo obravnavo pacientom,« je povedal.
Novo reševalno vozilo za najzahtevnejše intervencije
Veliko pozornosti so namenili tudi predstavitvi novega reševalnega vozila tipa C, ki je v Kamniku namenjeno najzahtevnejšim intervencijam na terenu. Gre za sodobno vozilo Life-Start TR, ki omogoča popolnoma opremljen mobilni urgentni prostor, varno in učinkovito delo ekipe ter hitrejši odziv v nujnih primerih.
Vodja nujne medicinske pomoči Nina Matovina je pojasnila, da je vozilo namenjeno najtežjim primerom, od pediatričnih do internističnih intervencij. Opremljeno je z vso ključno medicinsko opremo, ki jo ekipa potrebuje na terenu. Osrednji del opreme je sistem Life-Start TR z moduli za defibrilacijo, snemanje EKG-ja, merjenje saturacije, krvnega tlaka in temperature ter za različne priklope, tudi za pacemaker. Poleg tega so v vozilu še respiratorji, aspiratorji in druga oprema za oskrbo dihalne poti. Posebej pripravljeni so tudi kovčki za pediatrične primere, notranjost vozila pa je organizirana tako, da je vsak prostor maksimalno izkoriščen
»V Kamniku imamo trenutno tri takšna vozila in še eno rezervno, ki pa je manjše. Letno opravimo približno 3.000 intervencij, število pa iz leta v leto narašča. Intervencije so zelo raznolike. Največ je internističnih obolenj pri odraslih, pri otrocih pa je primerov manj, najpogosteje gre za poškodbe in vročinske krče,« je še dodala. Po besedah sogovornice ima vsak mesec svoje posebnosti, januar pa statistično velja za najbolj depresiven mesec. Opažajo tudi, da se pri delu na terenu pogosto pozna vpliv polne lune.
Organizacija dela v nujni medicinski pomoči je takšna, da sta čez dan na voljo dve mobilni enoti, ponoči pa ena. Poleg tega je vse dni v tednu, 24 ur na dan, na voljo tudi vozilo urgentnega zdravnika, kar je razmeroma nova pridobitev, a zelo pomembna zaradi večje dostopnosti zdravnika za pacienta. Če pacient potrebuje oskrbo na domu, vendar ne potrebuje nujno tudi spremstva zdravnika v bolnišnico, je zdravnik nato lahko praktično takoj znova na voljo za delo v ambulanti ali za naslednjo intervencijo.
Sogovornica je izpostavila tudi rast ekipe. Ko se je v službi zaposlila pred osmimi leti, jih je bilo približno 10 do 12, danes pa jih je že 25. Eden od razlogov za večje število intervencij vidi v tem, da je zdravstvo po epidemiji covida postalo precej bolj izpostavljena tema, zaradi česar se je povečalo število klicev in obravnav. Ob tem pa poudarja, da je življenjsko ogrožajočih stanj še vedno razmeroma malo, bolj pa narašča število manj nujnih primerov.
Sodobnejša diagnostika
Pomemben del investicij predstavljata novi rentgenski in ultrazvočni aparat, ki sledita razvoju stroke in omogočata natančnejšo diagnostiko. Ob predstavitvi novega rentgenskega aparata je vodja oddelka Marta Rode pojasnila, da gre za zelo sodoben aparat, ki osebju močno olajša delo. Aparat je mogoče premikati z daljincem oziroma s pomočjo magneta med samim slikanjem, medtem ko je bilo treba v preteklosti vse to opravljati ročno, kar je bilo precej bolj naporno. Pomembna prednost nove naprave je tudi spomin položajev, zato se aparat lahko postavi v že shranjeni položaj, s čimer se zmanjša možnost napake. Poleg tega ima tudi stativ, ki se lahko spusti zelo nizko, zato je mogoče slikati kolena tako, da pacient stoji na tleh, kar je za določene preiskave zelo pomembno. Slike so po njenih besedah zelo visoke ločljivosti, zato je na njih mogoče videti bistveno več podrobnosti kot prej.
Več prostora za patronažno službo
Na podstrešju so uredili prostore za patronažno službo, logopedsko ambulanto in čajno kuhinjo. Prav ureditev tega dela je bila gradbeno najbolj zahteven del projekta. Nove prostore je predstavil Roman Dacar, vodja patronažne službe.
Kot je dejal, se je služba v zadnjem desetletju močno povečala: »Pred desetimi leti, ko sem prišel v patronažno službo, nas je bilo osem ali devet, danes nas je šestnajst, zato smo potrebovali več prostora. Vsaka sestra ima svojo enoto v pisarni, svoj računalnik, svoje vozilo, svoj teren. Pokrivamo Kamnik in Komendo, teren je zahteven. Patronažna služba pokriva res vse – od nosečnice do zadnjega diha, od kurative do paliative. Sodelujemo z zdravniki in ostalimi službami, da delo poteka čim bolj uspešno.«
Rebolj pa je poudaril, da gre pri novih prostorih predvsem za predelavo oziroma prenovo obstoječih površin. Na novo urejeni prostori na podstrešju po njegovih besedah niso bili najbolj primerni za ambulantno dejavnost, saj tam ni bilo mogoče urediti čakalnic, zato so tja preselili patronažno službo. Ambulantne prostore pa so nato uredili v drugem nadstropju. Dodal je, da je bil to velik projekt, saj so bili na podstrešju prej praktično le tramovi, precejšen izziv pa je predstavljala tudi ureditev dostopa in povezave med trakti stavbe.
Izguba lokalne pristojnosti
Sašo Rebolj se je v predstavitvi dotaknil tudi področja družinskih zdravnikov v Kamniku. Po njegovih besedah je položaj nekoliko drugačen, kot se zdi na prvi pogled. Čeprav je splošen vtis pogosto, da družinskih zdravnikov primanjkuje, v Kamniku po njegovih besedah nimajo večjih težav s kadrom. »Uspelo nam je nadomestiti vse odhode v pokoj in vse druge odhode zdravnikov, poleg tega pa odprli še pet dodatnih ambulant. Težava je v tem, da so zdravstveni domovi izgubili krajevno pristojnost. Zaradi težav v drugih okoljih, predvsem v večjih mestih, so tudi kamniške ambulante zelo hitro polne,« je povedal. Dodal je, da v kamniškem zdravstvenem domu za več kot tri ambulante prihajajo pacienti iz drugih krajev, medtem ko nekateri Kamničani obiskujejo ambulante drugje.
Opozorilo ob reorganizaciji urgence
Ob koncu je direktor opozoril tudi na razprave o reorganizaciji urgentne službe. Poudaril je, da pri tem ne smemo prezreti dejstva, da so lokalna okolja, tudi Kamnik, vrsto let vlagala veliko denarja in energije v razvoj urgence. Takšnih enot po njegovem ni mogoče ukinjati zgolj na podlagi predpostavk, ki niso jasno strokovno in statistično podprte. »Ne gre samo za vprašanje najtežjih primerov, temveč za širšo kakovost in dostopnost obravnave. Pomembno je, kako hitro ljudje pridejo do pomoči, koliko dodatnega bremena sistem nalaga bolnikom in koliko časa čakajo na obravnavo. Ni humano, da nekdo ure in ure čaka v oddaljenem centru, če bi bil lahko v lokalnem okolju obravnavan bistveno hitreje,« je podal svoje mnenje, ki ga je še podkrepil z izjavo, da je dostopnih točk za pomoč premalo, ne preveč. Velik del ljudi na urgenco ne prihaja brez razloga, temveč zaradi resnične stiske, bolečine in negotovosti. Zato je napačno paciente prikazovati kot problem sistema, saj v resnici potrebujejo predvsem dostopno, hitro in humano obravnavo.
Skupna vrednost skoraj 1,75 milijona evrov
Skupna vrednost investicije znaša skoraj 1,75 milijona evrov. Projekt je bil sofinanciran s strani Ministrstva za zdravje v višini skoraj 950.000 evrov. Preostala sredstva so zagotovili Zdravstveni dom Kamnik, Občina Kamnik in Občina Komenda. Kot je ob zaključku srečanja poudaril direktor, je prostora za izboljšave, predvsem na področju opreme, še ogromno.
