Apolonija Bedina Zavec je rojena Kranjčanka, ki že dve desetletji živi v Trzinu, kjer se, kot pravi sama, izjemno dobro počuti. Okolica ji nudi hkratno bližino prostranega gozda, kjer je veliko možnosti za sprostitev in rekreacijo, ter bližino prestolnice – tam dela kot raziskovalka na Kemijskem inštitutu in predavateljica na kozmetični šoli. V zadnjih letih se je podala tudi na pot poučevanja joge, sestavila je vadbo, ki jo je naslovila Joga za podaljšano mladost. S področjem staranja kože, t. i. anti-ageingom, se ukvarja tudi strokovno. »Spodobi se in všečno je, da imamo ženske z leti kakšno linijo na obrazu – ni naravno, da smo pri 60. letih videti pol mlajši. Cilj moje joge je, da si videti maksimalno dobro za svojo starost.«
Sogovornica se po delu, ki mu posveča veliko časa in energije, rada sprošča in sprehaja v neposredni bližini narave, ki jo nudi trzinski okoliš. »Všeč mi je, da imamo tu velike površine travnikov in gozda. Ob večernih sprehodih moj kuža rad pozdravi tudi srne, sove, čaplje in žabe, ki jih srečava na poti. Menim, da je naša občina živahna in lepo organizirana, imamo svoj kulturni dom, knjižnico, vzdrževana igrišča, celo svojega zdravnika, kar je veliko vredno. Čeprav se tu zelo dobro počutim, pa sem doma zaenkrat zelo malo; zdaj, ko sta otroka že odrasla, veliko delam in domov prihajam pozno.«
Večkrat neopazno, a zelo pomembno delo
Kot raziskovalka na Oddelku za molekularno biologijo in nanobiotehnologijo je zaposlena na ljubljanskem Kemijskem inštitutu. Njeno delo je zahtevno in zelo raznoliko. Ukvarja se z interakcijami med molekulami. Te interakcije so zelo pomembne za delovanje celic, in če, denimo, želi farmacevtska industrija preveriti, kako bo njihova učinkovina, neko protitelo, reagiralo z nekim receptorjem v celici, raziskovalci na inštitutu določijo jakost te interakcije na receptor. »To so res zelo pomembni deli celotnega procesa pri nastanku zdravila, preden le to pride na trg in končno do pacienta.«
Poleg osnovne zaposlitve na Kemijskem inštitutu Polona, kot ji rečejo prijatelji in znanci, predava mikrobiologijo na šoli za kozmetiko. Svoje delo na inštitutu poskuša čim bolj povezati s tistim, kar zanima prihodnje kozmetičarke. »Pri raziskovalnem delu je moja dolžnost, da spremljam novosti na področju celične biologije in mikrobiologije, zato lahko mimogrede najdem informacije, ki so zanimive za kozmetičarke, da dobijo malo navdiha, kaj se na tem področju trenutno dogaja in kam bodo šli trendi.«
Rezultati zdravljenja z matičnimi celicami odlični, a postopek še ni odobren
V kozmetiki ena smer trendov zagotovo vodi v uporabo matičnih celic. To so celice, ki so v človeškem telesu najmanj diferencirane oziroma izoblikovane. Veliko jih je v popkovnični krvi (trend je tudi v zamrzovanju teh celic ob porodu za potencialno uporabo zdravljenja otroka), zobni pulpi in maščobnem tkivu. Te celice so zanimive, ker se lahko diferencirajo v različne celice, ki ji telo rabi. S temi celicami se dela veliko poskusov, tudi za zdravljenje zelo težkih bolezni, na tem se dela ogromno raziskav, večina zdravljenj z matičnimi celicami pa je še v fazi razvoja. »Za kozmetične namene je najbolj zanimiv vir matičnih celic maščobno tkivo, ker ga imamo običajno preveč. Tako je na primer ostanek liposukcije tkivo, ki je bogato z matičnimi celicami, in v bodoče se bodo te celice lahko uporabile za lepšo in bolj mladostno kožo. So pa matične celice lahko imunogene, kar pomeni, da sprožijo imunski odziv, če darovalec in prejemnik nista ista oseba. V industriji je pomembno, da so učinkovine uporabne za čim širši krog uporabnikov, zato jih trenutno bolj kot matične celice zanimajo zunajcelični vezikli matičnih celic, ki so manj imunogeni. Sama strokovno delam prav na zunajceličnih veziklih. To so vezikli, ki se odcepljajo od vseh celic, od rakavih, od navadnih, od vseh. Za namene medicine in kozmetike so zanimivi vezikli, ki se odcepljajo od matičnih celic, ker imajo podobne lastnosti kot matične celice in vsebujejo veliko faktorjev, ki pospešujejo rast in regeneracijo,« razloži sogovornica.
Takšni vezikli so manj imunogeni, manj možnosti je, da telo nanje odreagira, zato so zelo zanimivi za potencialno uporabo. Čeprav so rezultati zdravljenja z zunajceličnimi vezikli matičnih celic zelo dobri, pa glavni ameriški inštitut za hrano in zdravila, poznan kot FDA, zaenkrat še ni odobril njihove uporabe. Matične celice so namreč zelo različne, postopki izolacije veziklov še premalo izdelani, zato so rezultati zdravljenja preveč različni – včasih izjemno dobri, včasih pa komaj zaznavni. »Uporaba matičnih celic oz. njihovih zunajceličnih veziklov bo v kozmetiki zagotovo sledila takoj po tem, ko bodo raziskave odobrene za uporabo v medicinske namene. To se bo zgodilo prej ali slej. Že pred leti so na konferenci staranja kože predstavili rezultate, da krema, ki vsebuje zunajcelične vezikle matičnih celic, izredno pohitri celjenje kože in ima učinke proti plešavosti,« je dejala Polona.
Mikrobi na naši koži so zelo pomembni za lepo in zdravo polt
Dotaknili sva se tudi najnovejših raziskav, ki kažejo na to, kako pomemben je mikrobiom kože, prav tako, kot je že zelo dolgo znano, da je pomemben mikrobiom v črevesju, zaradi česar uživamo probiotike, kadar imamo probleme s prebavo ali se nam poslabša splošna odpornost organizma. »Dandanes se umivamo veliko več, kot so se nekoč naši predniki. In morda se včasih umivamo preveč. Seveda je pomembno, da se umivamo, a z vsemi odstranjevalci, ki so relativno agresivni, in drugimi kozmetičnimi izdelki vsak dan, celo večkrat na dan, iz kože odstranjujemo tudi njen lasten mikrobiom. Vsaka krema razen stoodstotnega olja ima v sestavi vodo in zato dodane konzervanse, da se v kremi ne razrastejo mikroorganizmi. To pomeni, da ima vsaka krema v sestavi nekaj, kar preprečuje tudi rast lastnega mikrobioma. Zato je pametno izbirati čim bolj naravne kozmetične izdelke, ki vsebujejo manj agresivne konzervanse.«
Jogurt za dobro prebavo, jogurt za lepo kožo
Kožni mikrobiom je nujno potreben za dobro, normalno delovanje kože, našega največjega organa. Sestavljen je iz bakterij, gliv, arhej in virusov in zelo pomembno je, da so ti mikroorganizmi v ravnotežju. Priporočljivo je, da mikrobiom poskušamo vsaj malo vzdrževati. V ZDA se že prodajajo kozmetični produkti, ki vsebujejo žive mikroorganizme, v Evropski uniji je to zaenkrat še prepovedano. Se pa tudi v Evropski uniji v kozmetičnih preparatih že uporabljajo fermenti, torej mediji, kjer so rastli mikroorganizmi, ki vsebujejo tudi delce teh mikroorganizmov. Včasih takšne produkte zasledimo kot produkte s prebiotiki, čeprav v resnici ne vsebujejo živih probiotikov. Če hočemo na koži uporabiti žive mikroorganizme, si lahko naredimo jogurtovo masko ali masko s kombučo,« je povedala Polona.
Joga za podaljšano mladost
Izvajanje praks joge predstavlja vsakdan sogovornice Polone. Zanimati jo je začela že v srednji šoli, takrat je začela kot samouk s prvo knjigo o hatha jogi. Ko je prišla v prestolnico z namenom študija, je svoje znanje in prakso izpopolnjevala dve desetletji, preden se je odločila tudi za poučevanje. Dandanes je na trgu malo morje izbire raznih jog. Ker Polono področje staranja že dolgo zanima in to področje spremlja po strokovni plati, je ugotovila, da tržišču jogijskih vadb lahko tudi sama nekaj doprinese. »Začela sem program za svojo obliko vadbe, ki sem jo z leti izpopolnjevala in tako je nastala ‘Joga za podaljšano mladost’. Cilj moje joge je, da se po takšni vadbi počutimo čim bolje za svojo starost, da z gibanjem in sproščanjem obnovimo zalogo energije ter ohranjamo zdravje in lepoto.«
Kot osnovo jogijske vadbe je vzela hatha jogo, ki je najbolj razširjena v zahodni civilizaciji in ima poudarek na fizičnih položajih ter ugodno vpliva na sklepe, živčni sistem, hrbtenico, mišice in kite. V program Joga za podaljšano mladost pa je dodala še elemente iz jin joge (počasna, sprostitvena joga, ki pomirja in je posebej koristna za zimsko vadbo), hormonske (nivo hormonov začne upadati po 30. letu, zato izvaja položaje, ki spodbudijo delovanje endokrinih žlez) in obrazne joge (treniranje obraznih mišic za poživitev in sproščanje obraza). Pri vsaki vadbi se aktivira tudi mišice medeničnega dna, ki vzdržujejo pravilno lego organov v spodnjem delu trebuha in so z leti zaradi gravitacije vse bolj obremenjene. Vadbo sestavlja glede na letne čase in polno luno ter v skladu s tradicionalno kitajsko medicino: »Ker se mi zdi povezanost z naravo koristna za zdravo telo in uravnotežen um. Poleg tega se preko vadbe skušam dotakniti tudi globljih plasti podzavesti. Zelo všeč so mi močne primarne stvari, tista živalskost, ki jo imamo v sebi od naših prednikov iz pradavnine, zato občasno med vadbami uporabim tudi stresanje, vzdihovanje ali samomasažo,« je še dodala Polona. Jogo za podaljšano mladost Polona vodi prek spleta vsak ponedeljek med 19.30 in 20.30. Ta način vadbe se je, kot pravi, izkazal za izjemno praktičnega, saj ne izgubljamo časa z vožnjo na vadbo in parkiranjem ter poleg tega ni ”kukanja” drug drugega in primerjanja med sabo, vsak lahko dela sproščeno in po svojih zmožnostih. »Pri moji jogi tudi v živo ni popravljanja trupa, nog, rok. Samo natančno razložim, kako se izvede neki gib, potem pa ga vsak prilagodi sam sebi. Naša telesa so izredno različno grajena, zato vedno poudarjam, da vsak naredi do mere, kjer se še udobno počuti, potem pa se še čisto malo potrudi. Poudarek joge je na občutenju lastnega telesa,« razloži Polona. V ponudbi ima tudi individualne vadbe v živo, enkrat tedensko pa jogo poučuje tudi na Kemijskem inštitutu.
MONIKA KERN MOHORČIČ
