Poletje s seboj prinaša tudi vročinske nevihte, ki nam lahko marsikdaj uničijo počitniški dan. Nič navadnega ni, če eno uro sije sonce, drugo uro pa že divja uničujoče neurje. Hitro spremenljivo vreme se še posebej velikokrat pojavlja v gorskem svetu tudi v naših Kamniško-Savinjskih Alpah. O nevarnosti neviht smo se pogovarjali z Matjažem Šerkezijem, kamniškim gorskim reševalcem in strokovnim sodelavcem Planinske zveze Slovenije.
Nevihtam v gorah se lahko izognemo, tudi zato, ker imamo danes kakovostne vremenske napovedi, ki napovejo vreme daleč v prihodnost. Poznavalci gorskega sveta svetujejo, da se v gore odpravimo zgodaj zjutraj, pred peto uro in se na ta način izognimo možnosti popoldanskih neviht. Tudi na samem izletu moramo opazovati okolico, majhni kopasti oblaki lahko hitro prerastejo v nevihtne oblake. Da se približuje nevihta, lahko vidimo tudi po veliki naelektrenosti ozračja, kar prepoznamo po dviganju las v nebo.
Katero vremensko napoved spremljati?
Za Šerkezija je najbolj merodajna ARSO vremenska napoved, kjer dobi vse potrebne podatke. »Spremljam še vreme na sami mikrolokaciji, predvsem kako se gibajo oblaki in za kakšne vrste oblakov gre. Zelo pogosto se ravno nad območjem Kamniških planin vrtinčijo megle, a ko prideš do hribov, je tam čisto dobro. Pogledam spletne kamere, pokličem tudi oskrbnike na kočo, ki mi še dodatno potrdijo pravilnost zbranih podatkov,« je o svoji pripravi na turo povedal Šerkezi in poudaril, da nobena napoved ne more biti popolnoma točna, zato je popolnoma logično, da se tudi napovedovalci vremena kdaj zmotijo.
Nevihte nas lahko tudi resnično presenetijo. Kaj storiti takrat?
»Noben pameten se ne bo podal v gore v slabem vremenu. Igrati se igro na srečo – biti ali ne biti, preprosto nima mesta. Seveda pa se dogajajo situacije, ko nas nevihta lahko resnično preseneti. Takrat smo v večji meri odvisni od sreče«, je nevarnost neviht slikovito opisal Šerkezi in dodal, da si pred nevihto lahko varen samo v planinski koči ali v dolini v avtomobilu. Vedno, ko si v naravi in je nevihta, tvegaš, da vate lahko udari strela ali pa si v bližini razelektritve. Še posebej izpostavljeni smo na vrhovih, grebenih, sploh tam, kjer so jeklenice, ali pa je skala rdeča, kar pomeni, da vsebuje veliko kovin.
Na Planinski zvezi vam svetujejo, da se v primeru nevihte usedete na vrv ali hrbtno podlogo od nahrbtnika, noge spravite v nahrbtnik in oblečete v zaščitna oblačila. Od sebe morate dati vse kovinske predmete, tudi čelado, če ima kovinske dele. Izogibati se je treba prostorov, kamor strele redno udarjajo. Spoznamo jih po razklanih deblih dreves, razritih tleh, preklanih skalah in rdečkastih kamninah. Vlažne grape in žlebovi, po katerih teče voda, so tudi zelo verjetna mesta za udar strele. Najvarneje pred udarom strele je na melišču. Če vseeno nadaljujemo sestopanje, naj bo razdalja med nami vsaj 20 metrov.
V neurju se je velikokrat znašel tudi Šerkezi, ki ima po svojih besedah včasih več sreče kot pameti, tako, da se vedno vse končalo srečno. Kot gorski reševalec je tudi že velikokrat posredoval v nevihtnem vremenu.
»Osebno se spomnim dveh primerov. Enega pred leti, ko je strela razmetala nekaj ljudi v Velikem stanu, med njimi sta bila tudi dva gorska reševalca. Enega primera se spomnim letos na poti s planine Dol. V enem primeru sem bil celo sam udeležen, ko je na alpinističnem tečaju na vrhu Planjave strela udarila v dekle, ki je na srečo preživelo in tudi mi, ki smo bili zraven, smo sploh veseli, da smo še tukaj. Bila je nenadna razelektritev, lahko bi rekel strela z jasnega,« je o reševanju v nevihtnem vremenu v naših krajih povedal Šerkezi. Največ reševanj zaradi nevihtnega vremena v našem kotičku Slovenije je iz Velike planine.
