Člani Jamarskega kluba Kamnik so v letu 2025 nadaljevali raziskave kakovosti podzemnih voda pod Veliko planino, ki se stekajo v Kamniško Bistrico, Črno in Lučnico. Rezultati so – predvsem z vidika mikrobiološke kakovosti – še vedno skrb vzbujajoči. A onesnažena voda nima negativnih vplivov na pitno vodo.
Člani Jamarskega kluba so v poročilu zapisali, da so terensko delo izvedli v treh terminih: 2. julija, 31. avgusta in 25. septembra 2025. Izbrani datumi niso naključni, saj so zajeli sušno obdobje, razmere po zmernih padavinah in razmere po močnem deževju. Skupaj so na šestnajstih različnih lokacijah opravili 32 meritev. Poudariti velja, da gre za meritve surove vode v vodotokih in izvirih, ne za že obdelano pitno vodo v vodovodnem sistemu.
Na devetih izlivih potokov, ki se stekajo v Kamniško Bistrico, v štirih izvirih in v treh zajetjih so merili fizikalno-kemijske parametre ter odvzeli vzorce za mikrobiološke analize, ki jih je opravil Nacionalni laboratorij za zdravje, hrano in okolje v Ljubljani (NLZOH).
Skrb vzbujajoče mikrobiološko stanje voda
Mikrobiološke analize NLZOH potrjujejo trend fekalnega onesnaženja, ki je v vodah prisoten tudi v zadnjih štirih letih (2021–2024). Bakterijo Escherichia coli (E. coli) in koliformne bakterije so zaznali v vseh izlivih potokov. Pri dveh od 33 meritev so vrednosti E. coli presegle 201 CFU/100 ml. Vrednosti koliformnih bakterij so bile le v dveh primerih nižje od 100 CFU/100 ml.
Tudi stanje z enterokoki je zgovorno: le pri petih meritvah njihovo število ni preseglo 10 CFU/100 ml, ničelna vrednost pa je bila izmerjena le enkrat. Skupno število mikroorganizmov pri 36 °C in 22 °C je v 25 primerih preseglo 300 CFU/100 ml. V pitni vodi nobene od teh bakterij ne smejo biti prisotne.
Med najbolj obremenjenimi vodnimi viri poročilo izpostavlja potok pri nihalki na Veliko planino, izvir na Požarišču, potok nad Klusom, izvir Lučnice, potok pod Šimnovim plazom in Dolski potok.
»Na planini je v podzemlju toliko onesnaženja, da čiste vode ne bo mogoče zagotoviti niti v primeru, če bi onesnaževanje v celoti odstranili. Glavni vir onesnaževanja so še vedno neustrezno izvedene greznice ter greznice planinskih domov, ki ne upoštevajo predpisov. Potrebna je ničelna toleranca: če pravil ne upoštevajo vsi, onesnaževanje kljub temu ostaja,« je rezultate pojasnil Rajko Slapnik iz Jamarskega kluba Kamnik.
Fizikalno-kemijske analize: večinoma v mejah, a sistem je ranljiv
Merjeni parametri so vključevali pretok vode, temperaturo zraka in vode, električno prevodnost, redoks potencial, skupne raztopljene snovi (TDS), raztopljeni kisik, pH, nitrate (NO₃), amonij (NH₄⁺) in sulfate (SO₄²⁻).
Rezultati kažejo, da so fizikalno-kemijski parametri večinoma ostali znotraj zakonsko določenih mejnih vrednosti. Poročilo pa opozarja, da se po padavinah spremenljivost parametrov izrazito poveča, kar potrjuje ranljivost kraškega sistema.
Vpliv na pitno vodo
Poleg onesnaženih vod se v Kamniško Bistrico izlivajo tudi potoki, ki se napajajo s podzemnimi vodami z območij Grintovcev, Kalc in Mokrice, kjer je virov fekalnega onesnaževanja bistveno manj. Voda se pa tudi še prečisti na sistemu Iverje, zato do uporabnikov pride čista voda.
Kaj nam pove tritij?
V sodelovanju z Inštitutom »Jožef Stefan« so izvedli tudi meritve vsebnosti radionuklida tritija v podzemni vodi. Tritij je pomemben kazalnik starosti vode in omogoča oceno smeri ter hitrosti podzemnih tokov, zadrževalnih časov in količine vode v vodonosniku. Posebno uporaben je zaradi izrazitega porasta koncentracij v obdobju jedrskih poskusov, ki danes služi kot časovni označevalec. Rezultati kažejo kompleksno dinamiko podzemnih tokov; najmanjši delež recentnih padavinskih vod – in s tem najstarejšo vzorčeno vodo – ima Žvepleni (Riharjev) izvir v Podvolovljeku.
Odpadki in dodatni okoljski pritiski
Avgusta so jamarji med taborom opravili speleološke preglede vetrnic, udornic in jam ter evidentirali odpadke. Ugotovili so, da sta Velika in Mala vetrnica brez ledu, kar je presenetljivo predvsem za Malo vetrnico. Zabeležili so tudi nova divja odlagališča odpadkov in opozorili, da problem presega zmožnosti prostovoljnih čistilnih akcij. Brez sistemskih rešitev sanacije in preprečevanja novih odlagališč stanje ne bo izboljšano.
Ključna ugotovitev raziskave je, da se stanje v primerjavi s preteklimi leti ni izboljšalo, kar pomeni, da dosedanji ukrepi niso prinesli želenega učinka.
