Ob svetovnem dnevu mokrišč se je domžalska županja ob tradicionalnem Pogovoru ob kavi družila s gostjama Špelo Kaplja in Nejo Meto Rojc iz društva za poglobljeno ekologijo Terra Anima. Sedež društva je tik ob Krajinskem parku Prevojsko – Češeniške gmajne. Pogovor je tekel o pomenu in možnostih ohranjanja mokrišč, ki so eden izmed svetovno najbolj ogroženih ekosistemov, predvsem zaradi izsuševanja, čezmerne rabe vode in drugih virov onesnaževanja.
V občini Domžale so mokrišča zavarovani ekosistem v Krajinskem parku Prevojsko – Češeniške gmajne. Tudi prva tematska pot v občini je bila speljana po močvirju, in sicer po območju Blate-Mlake. »Mokrišča so najbolj občutljiva in najbolj dragocena, po drugi strani pa ena izmed najbolj ogroženih ekosistemov. V zadnjih letih smo izgubili 90 odstotkov močvirij. Ti ekosistemi skrbijo za vodo, in sicer jo čistijo, shranjujejo, izboljšujejo. So kot spužve, vodo shranjujejo in jo v času suše vrnejo na površje, v času poplav pa črpajo. So prava zakladnica življenja,« je povedala Kaplja iz društva, kjer po močvirju Blata-Mlake organizirajo tudi delavnice za otroke.
»Žabe nosijo v svojih telesih zavest, da se vrnejo tja, kjer so bile rojene. Pozimi mirujejo, ko se zbudijo, gredo jajčeca položit v jezero, po isti poti vsako leto,« je povedala Neja Meta Rojc. A njihove poti človek velikokrat prekine; veliko cest in mest je namreč zgrajenih po močvirjih. Zaradi teh razlogov žabe izumirajo. Vsako leto prostovoljci po celi Sloveniji žabe prenašajo čez ceste; tudi v Domžalah. Veliko žab je nekoč pomrlo ob cesti Rova–Radomlje, ki je rešena s podcestnim tunelom. Žabe pa se prenaša tudi čez gozdno pot v Blatah in na Krumperku. Letos bo pri prinašanju žab pomagala tudi županja s svojo ekipo.
Pogovor je potekal v sejni sobi na domžalski občini. Zanimivim besedam so skupaj z drugimi gosti prisluhnili tudi otroci iz Osnovne šole Venclja Perka in Osnovne šole Rodica.
