V maju 2004 je Mengeš prebil led na področju namiznega hokeja ter ustanovil prvi tovrsten klub v Sloveniji. Ta je nastal na pobudo Sergeja Vasiljeva, sodelavca današnjega predsednika kluba, Bernarda Škrlepa, mojega tokratnega sogovornika.
»Nekega dne mi je Sergej omenil, da mu je prijatelj iz Rusije poslal namizni hokej in da je to res krasna igra. Takrat sva oba živela v Mengšu, zato sem se oglasil pri njem doma in si zadevo ogledal v živo. Med obiskom je Sergej omenil, da namizni hokej ni samo igra, temveč da potekajo po svetu resna tekmovanja in da bi bilo lepo, če bi tudi v Sloveniji ustanovili namiznohokejski klub.« Vse ostalo je očitno zgodovina.
Mojemu sogovorniku se je predlog ustanovitve tovrstnega kluba v Mengšu sprva zdel neuresničljiv, pretiran, preveč velikopotezen. Ker pa Sergej pri iskanju somišljenikov ni bil hudo uspešen, se je Bernard po nekaj tednih odločil, da mu vendarle priskoči na pomoč. »Zgodbo sem omenil svoji ženi Klavdiji,« pove Bernard,»poklical sem še brata Mateja in sredi maja 2004 smo se vsi štirje dobili ter zares ustanovili prvi namiznohokejski klub v Sloveniji, Namiznohokejski klub Mengeš.«
Poleg skrbi za razvoj in širjenje namiznega hokeja so si ustanovitelji za cilje zadali tudi organizacijo redne vadbe in poučevanja namiznega hokeja ter seveda udeležbo na turnirjih in ne nazadnje organizacijo lastnih turnirjev. »Za izvedbo turnirja pa smo seveda potrebovali hokej. Oziroma več primerkov slednjega. Vedeli smo, da se v tujini dobijo, nekako pa smo tudi v Ljubljani našli podjetje, ki je to igro hranilo v svoji športni trgovini. Prišli smo tja in pokupili vse, kar so imeli, tudi nekaj rabljenih, tistih s podstrešja. Zgodovinski prvi turnir v namiznem hokeju v Sloveniji je bil odigran 23. julija istega leta, torej 2004, na njem pa je nastopilo 12 tekmovalcev.«
Takoj ko je nastopila jesen, so začeli tudi redno vadbo, vsakih nekaj mesecev pa so priredili tudi turnir. »Spomladi 2005 smo odpotovali na prvi turnir v tujino (v Bratislavo in Budimpešto),« pojasni Bernard, »junija istega leta pa smo jaz, Sergej in Klavdija že zastopali barve Slovenije na svetovnem prvenstvu v Rigi. Tam smo spoznali, da se bo treba, če želimo biti dejansko konkurenčni, zadeve lotiti precej bolj resno.«
Po nekaj letih delovanja kluba v Mengšu se je tradicija razširila tudi v Kranj, kakšno leto pozneje v Sevnico, po štirih letih pa so ustanovitelji mengeškega kluba zasnovali tudi Namiznohokejsko zvezo Slovenije in tako postali člani mednarodne namiznohokejske zveze ITHF. Nedolgo zatem se je Sergej preselil v Združene države Amerike, vodenje kluba pa je v celoti prevzel Bernard. »Danes je v klubu že 61 članov oziroma podpornikov dejavnosti. V Sloveniji se redno udeležujemo turnirjev za slovenski pokal in državno prvenstvo, v tujini pa obiskujemo predvsem večja tekmovanja. Lani, denimo, smo obiskali Norveško in se tam udeležili svetovnega prvenstva, leto prej pa je bilo evropsko prvenstvo celo v Kranju.« Klub ima danes že dvajsetletno tradicijo, kar je zavidanja vredno. Povprečna starost članov je približno 30 let, je pa očitno zanimanje med mladimi vse večje. »Predvsem v dekliški oziroma ženski kategoriji hitro pometemo s konkurenco. Naše članice so doslej na vseh tekmovanjih vselej pobirale le in samo zlate medalje. V moški kategoriji pa zadnja leta prevladujejo Kranjčani, Mengšanom pa sem in tja uspe priti na zmagovalni oder,« dopolni že povedano predsednik mengeškega Kluba.
Kot zanimivost navede tudi dejstvo, da se pri namiznem hokeju rezultati turnirjev pošiljajo na ITHF in se upoštevajo na svetovni namiznohokejski lestvici. Tam NHK Mengeš med klubi zaseda 75. mesto, med posamezniki pa je trenutna najboljša uvrstitev Mengšanov 265. mesto (od skupno približno 8500 posameznikov).
»Klub letos praznuje že dvajseto obletnico svojega obstoja in delovanja. Konec avgusta smo jubilej ustrezno počastili s praznovanjem v športnem parku v Loki pri Mengšu. V pripravi je tudi knjiga, ki bo v sliki in besedi predstavila teh (zadnjih) dvajset let.«
V tem trenutku klubu največji izziv predstavlja iskanje novega prostora za redno vadbo, saj klet v občinski stavbi po lanskih poplavah še vedno ni primerna za uporabo. »A to nas ne ustavlja. Člani kluba za vadbo pravzaprav ne potrebujemo veliko, le hokej in mizo, na katero ga lahko postavimo. Tako se že pripravljamo na prvi vrhunec nove sezone, na Slovenia Open 2024, ki bo 5. oktobra v Kranju, in na katerem bosta nastopila tudi trenutno najboljša tekmovalca na svetu, Latvijec R. Kalninš in Ukrajinec E. Matantsev. Konec meseca pa prirejamo v Mengšu že 21. Mengeš Open. Vabljeni!« doda Bernard.
Ker pa se časi spreminjajo, umetna inteligenca pa dandanes v resnici posega na čisto vsa področja, sva spregovorila tudi o povezavi med umetno inteligenco in prihodnostjo namiznega hokeja. »Umetna inteligenca? Zaenkrat tu še ni skrbi. Vsekakor bi bilo možno naučiti robota, da izvede določen trik, a če je to robot z dvema rokama, bi bil vendarle prepočasen in pretirano neroden. Tudi, ko bi imel ta robot šest rok, da bi lahko upravljal z vsemi ročkami, menim, da bi bil njegov reakcijski čas še vedno preslab, da bi lahko ogrozil človeka na drugi strani oziroma da bi slednjemu predstavljal resno grožnjo.« Za tiste, ki ne veste – namizni hokej se še danes oglašuje kot najhitrejša igra na svetu. A v resnici ni le to, kot pravi predsednik kluba.»Namizni hokej ni samo igra. Je tudi šport. Šport, ki je navdušil tudi Slovence.«
Barbara Kopač
Foto: arhiv kluba
