Od leta 2005 v Sloveniji 23. novembra praznujemo dan Rudolfa Maistra. Na ta dan leta 1918 je Rudolf Maister s svojo vojsko razorožil nemško varnostno stražo in jo razpustil ter s tem k Sloveniji priključil večji del slovenskega narodnostnega in govornega območja Štajerske in Koroške. Praznovanju so se pridružili tudi v Kamniku, Maistrovem rojstnem mestu, in sicer je bila na predvečer praznika v Rojstni hiši Rudolfa Maistra odprta nova občasna razstava Zgodbe Maistrovih predmetov ali iz virtualnega v resnično, ki je obeležila tudi desetletnico odprtja muzeja Maistrove rojstne hiše, prav na praznični večer pa je v Domu kulture potekala slovesnost s podelitvijo spominskih priznanj za zasluge pri ohranjanju spomina, sporočilnosti in veličine generala Maistra.
V Kamniku razstava z Maistrovimi predmeti, ki so sicer redko na ogled
Kot je na odprtju razstave povedala Zora Torkar, direktorica Medobčinskega muzeja Kamnik, so bile ideje o obnovitvi Maistrove rojstne hiše in ustanovitvi muzeja v njej dolgoletne in segajo v 90. leta prejšnjega stoletja. Čeprav so leta 2004 že začeli z obnovo zunanjosti hiše, je trajalo vse do leta 2013, da se je odprl prvi del muzeja, tj. muzejska trgovina in prva soba. »Vedno smo si želeli, da bi imeli več prostora, posebej za občasne razstave,« je povedala direktorica. Želja se jim je uresničila leta 2018, ko je bil odprt še drugi del Maistrove hiše, ki obsega poslikano vežo, prostor za občasne razstave in pedagoško sobo. »Tako smo imeli vse pogoje za naše delo, hkrati pa je bila naša želja, da to ni spominska, temveč živa hiša, ki bi večkrat privabila obiskovalce, da si ogledajo Maistrovo dediščino, se seznanijo z njegovim življenjem in delom,« je dejala Torkar, ki je mnenja, da jim to tudi uspeva, saj so v desetih letih v hiši predstavili petnajst razstav, organizirali 66 Maistrovih večerov in številna vodstva ter javna vodstva.
Leta 2021 so v Medobčinskem muzeju Kamnik ob sodelovanju 15 slovenskih muzejev, arhivov in knjižnic, ki jih povezujejo različni vidiki ukvarjanja z življenjem in delom Rudolfa Maistra, Maistrovo dediščino predstavili tudi na spletu, in sicer v obliki virtualne Maistrove poti. »Že takrat je bila želja, da bi virtualno pot prestavili tudi v realni svet. Virtualno gre hitro mimo, medtem ko je srečanje z muzejskim predmetom v živo povsem drugačna izkušnja,« je poudarila Alenka Juvan, avtorica razstave Zgodbe Maistrovih predmetov, ki je zasnovana v treh vidikih: skozi časovnico oz. z vsemi pomembni dogodki, ki so se zgodili v Maistrovem življenju, s panoji z zgodbami o Maistrovih predmetih in originalnimi Maistrovimi predmeti v vitrinah. »To je največji zaklad, kajti ti predmeti so le redko postavljeni na ogled, saj jih je veliko v arhivih in depojih,« je dejala Alenka Juvan in dodala, da je razstava že sama po sebi dovolj zgovorna, zato je izpostavila le dva predmeta, ki sta očarala njo: Maistrov kip iz Narodnega muzeja Slovenije, ki ga je ustvaril Nikolaj Pirnat in je narejen po živem modelu, ter Maistrove knjige iz njegove knjižnice, ki jo hrani Univerzitetna knjižnica Maribor.
Razstava Zgodbe Maistrovih predmetov bo na ogled do februarja 2024, torej bo segala že v Maistrovo leto, ko bomo praznovali 150-letnico njegovega rojstva, 90-letnico smrti, 120-letnico od izida prve Maistrove pesniške zbirke z naslovom Poezije in stoletnico, odkar je Maister postal častni meščan Kamnika.
Dan Rudolfa Maistra združuje vse Slovence
Na slovesnosti v Domu kulture Kamnik so ustvarjalci poudarili pomembnost dediščine Rudolfa Maistra ter ohranjanja domoljubja in slovenske kulture. Sporočilo so vtkali v preplet glasbenih nastopov Primoža Krta, Big band Orkestra Slovenske vojske pod taktirko Rudolfa Strnada in skupine Katrinasterrecitacij Gorana Završnika, Anje Bezlove in Milana Mandeljca, poudarila pa sta ga tudi govorca večera.
Kamniški podžupan Uroš Pirc je izpostavil, da Rudolf Maister ni bil le vojak, temveč tudi izjemen kulturnik. »Tudi v današnjem času se moramo zavedati, da je naša naloga in dolžnost ohranjati ter negovati slovenski jezik in slovensko kulturo, ki povezujeta preteklost, sedanjost in prihodnost našega naroda. Naša država in naša lokalna skupnost nista le prostor, v katerem živimo, ampak dom, ki ga ohranjamo za zdaj in v tem trenutku, in dom, ki ga soustvarjamo za prihodnost,« je med drugim dejal Pirc, dodal pa še, da bo prihodnje leto, ki bo posvečeno Rudolfu Maistru, tudi v generalovem rojstnem mestu posebej praznično, »v Kamniku so predvidene številne slovesnosti in prireditve, ki bodo ponosno in z veliko mero spoštovanja naznanjale Maistrova dejanja in jih približale različnim generacijam.«
Da praznični dan Rudolfa Maistra, ko se spominjamo njegovih velikih, za našo domovino ključnih dejanj, združuje vse Slovence, je zbranim v dvorani kamniškega hrama kulture dejal slavnostni govorec Matej Tonin, poslanec državnega zbora, nato pa spomnil na dogodke leta 1918 in njihov pomen. »Vojaška zmaga je vedno prazna in kratkotrajna, če za njo ne stojijo vsebina in ljudje. Maistrova zasedba Štajerske ne bi imela nobenega smisla, če na tem teritoriju ne bi živeli Slovenci, ki so stoletja ohranjali slovensko kulturo in jezik. Ne da se vsega narediti z orožjem. Za dolgoročno preživetje naroda je še pomembnejše pero, saj ohranja kulturo in jezik, tudi takrat, ko je narod zatiran in pod tujo oblastjo. Odločenost in pogum generala Maistra sloni na njegovi iskreni ljubezni do domovine, do slovenskega naroda in jezika. Moč za svoja domoljubna dejanja je črpal iz neomajne zavezanosti svojim koreninam,« je osvetlil Tonin in dodal, da ne smemo pozabiti na svoje korenine in vrednote, ki so držale pokonci naše prednike ob vseh viharjih, ki so bičali našo deželo.
Na slovesnosti so bila podeljena tudi spominska priznanja za večletno delo oziroma za izjemne zasluge pri ohranjanju spomina, sporočilnosti in veličine generala Rudolfa Maistra ter njegovih borcev. Priznanja vsako leto podeljujejo Občina Kamnik, Zveza društev general Maister in Mestna občina Maribor, letošnji prejemniki pa so Podružnična šola Rudolfa Maistra Unec za aktivno sodelovanje pri prenašanju spomina ter sporočilnosti generala Rudolfa Maistra in borcev za severno slovensko mejo na mlajše rodove, Rudolf Pfajfar za dolgoletno aktivno delo in pomemben prispevek pri razvoju in vse večji prepoznavnosti Zveze društev General Maister in društev v njeni sestavi ter dr.Alojz Šteinerza pomemben prispevek pri ustanovitvi in delovanju Prekmurskega društva general Maister Murska Sobota in Društva general Maister Veržej, za aktivno delo z mladimi ter za ohranjanje in prenos Maistrove dediščine in sporočilnosti v sodoben čas(spominsko priznanje je v njegovem imenu prevzel predsednik prekmurskega društva general Maister Murska Sobota Marjan Farič).
