Na gradu Zaprice je prejšnji teden potekala predstavitev knjige Vlasto Kopač – Tiha moč ustvarjalca, ki je posvečena življenju arhitekta, varuha dediščine, kartografa in alpinista Vlasta Kopača ter prvič celovito osvetljuje življenje in delo tega izjemnega ustvarjalca. V knjigi osrednje mesto zavzema doslej neobjavljeno besedilo Kopačeve hčere Mojce Kopač, združuje pa tudi prispevke petnajstih avtorjev iz muzejev, raziskovalnih in strokovnih ustanov, ki hranijo in raziskujejo Kopačevo bogato dediščino.
»Raziskovati dediščino takega velikana, kot je bil Vlasto Kopač, ni enostavno. In teža pritiska, da se lotiš nekoga njegovega kova, je velika. Vlasto Kopač je bil ena izmed najbolj poznanih, najbolj plodovitih osebnosti na različnih področjih v slovenskem prostoru, ampak vseeno mislim, da ni bil dovolj poznan. In ta knjiga je v bistvu ena od prvih večjih predstavitev Vlasta Kopača, čeprav je to še vedno samo osnova, še vedno so možnosti njegovega raziskovanja tudi 20 let po njegovi smrti,« je povedala urednica monografije Janja Železnikar.
Mojca Kopač, ki je vse do svoje smrti leta 2023 skrbela za očetovo zapuščino, je opisala leta po njegovi vrnitvi iz vojske. Po vrnitvi iz koncentracijskega taborišča se je poročil z mladostno ljubeznijo Zoro, kmalu pa se jima je rodila hči Mojca. V povojnem obdobju se je Kopač takoj aktivno vključil v obnovo med vojno porušenih planinskih domov, pustil svoj pečat na Veliki planini ter prevzel vodenje odbora za alpinistiko.
Njegovo ustvarjalno pot je leta 1948 grobo prekinila aretacija v sklopu dachauskih procesov. Kljub trpinčenju in večletnemu zaporu je v tem času izkazal neverjetno moralno moč; v zaporu je rezbaril igrače za hčerko ter risal natančne karte Karavank, Kamniških in Savinjskih Alp. Ko je bil po štirih letih in pol izpuščen, je bil sprva brez državljanskih pravic in sredstev za preživetje, a se je kljub temu kmalu vključil v spomeniškovarstveno službo. Kot dolgoletni ravnatelj prvega Medobčinskega zavoda za spomeniško varstvo je postal pionir na področju urbanizma in varovanja dediščine, kjer je deloval vse do leta 1969.
Kopač je bil Plečnikov študent, kar opisuje Ana Porok. Likovni odziv na taboriščne in zaporske izkušnje analizira Tina Potočnik, ki je preučila ohranjenih 78 taboriščnih risb. Katja Šturm pa je s pomočjo 35 pisem družini razkrila njegovo osebno doživljanje zapora. Kopačev izjemen prispevek k slovenski kartografiji je sistematično obdelal Primož Gašperič, saj zapuščina obsega več kot sto zemljevidov in načrtov, medtem ko je Matjaž Geršič analizirala toponime in lokalne izraze, ki jih je Kopač zvesto fonetično zapisoval na terenu.
Pomemben del monografije je posvečen Kopačevi zapuščini v javnem prostoru ter varstvu naravne in kulturne dediščine. Martina Malešič se ukvarja s projektom Pot ob žici, za katerega je Kopač prispeval prvotno idejno zasnovo obeležitve okupirane Ljubljane. Sabina Ravnikar in Saša Roškar podrobneje predstavljata njegovo pionirsko delo v urbanizmu, s poudarkom na arhitekturni zasnovi turističnega naselja na Veliki planini, kjer je Kopač uspešno uveljavil svojo vizijo ohranitve avtohtone stavbne dediščine.
To dopolnjujeta prispevka Marije Klobčar o velikoplaninski nesnovni dediščini in pesmih ter Vinka Poličnika, ki osvetljuje Kopača kot bajtarja in gorskega reševalca. Celotno gradivo, ki so ga muzeji začeli načrtno zbirati že leta 1935, je v preglednem katalogu materialne dediščine zbrala Zora Torkar, monografijo pa zaokroža sklepna beseda Francija Malešiča o trajnem pomenu Kopačeve osebnosti za slovensko kulturo.
Projekt je povezal Medobčinski muzej Kamnik, Muzej in galerije mesta Ljubljane oziroma Plečnikovo hišo, Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije, Muzej za oblikovanje in arhitekturo, Gornjesavski muzej Jesenice s Slovenskim planinskim muzejem, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije ter Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU.
Monografija je nastala v okviru projekta Vlasto Kopač: ustvarjalec prostora, varuh dediščine in spomina, s katerim želijo njegovo bogato zapuščino približati širši javnosti. V krajih, kjer je živel in deloval, se bo letos zvrstilo več kot 25 dogodkov, med njimi tudi v Kamniku, kjer so v začetku maja na gradu Zaprice odprli razstavo Vlasto Kopač – z občutkom do ljudi in prostora. Občasna razstava, ki bo na ogled leto dni, osvetljuje predvsem Kopačevo delo pri nastanku turističnega naselja na Veliki planini in pri nekaterih drugih kamniških projektih. V okviru projekta je bil že izdan tudi dokumentarni film, ki sta ga ustvarili Janja Železnikar in Andreja Humar Gruden.
Knjigo je mogoče kupiti v Medobčinskem muzeju Kamnik, na voljo pa bo tudi v drugih muzejih.
