Verjetno med nami ni dvomljivca ali celo zanikovalca, ki bi nas želel prepričati, da smo vstopili v vsesplošno poletje – tako meteorološko (1. 6.) kot tudi astronomsko (20. 6.). Obe (vz)trajata polne tri mesece in ni malo takih, ki bi imeli enako vreme najraje kar vse leto. So pa tudi drugi, ki prisegajo na hladnejše dni ter mraz in sneg – ravno na praznik dneva državnosti, so ostali brez njega tudi na naši najvišji meteorološki postaji, 2513 metrov visoki Kredarici. Večina merilnih naprav je ob tamkajšnjem Triglavskem domu, ki je z več kot 300 ležišči tudi naša največja planinska postojanka. Prav opazovalci vremena, praviloma se opazovalni dvojec zamenja vsakih 10 dni, so tisti, ki vam odprejo duri in vas pogostijo z najnujnejšim tudi izven poletne planinske sezone, ko je dom stalno odprt in skrbi zanj precej bolj številna ekipa. Morda niste vedeli – od leta 2005 sestavljata opazovalni par po en sodelavec Agencije Republike Slovenije za okolje in pripadnik Slovenske vojske, za logistiko pa skrbijo helikopterji 151. helikopterske eskadrilje, ki je v sestavu 15. polka vojaškega letalstva. Velika nadmorska višina in precejšnja oddaljenost ter prvine gorskega podnebja so tiste značilnosti, ki jih je treba upoštevati in se jim tudi podrediti – če kje, potem nam je tam zgoraj jasno, kdo je gospodar tega planeta. In to seveda ni človek, temveč Narava.

Kakorkoli že, s prvim astronomskim poletnim dnem, ko je Sonce v Raku, se zdi, da je nastopilo obdobje zatišja, družinskega življenja, uživanja ob morju, jezeru in rekah, pitja in popivanja, pretirane občutljivosti, pa tudi melanholije, umirjenosti in zaprtosti (vase). Čutimo toplino do bližnjih (naša čustva so zelo močna) in uživamo v harmoničnem okolju, lahko bi rekli, da gre za obdobje ljubezni in razumevanja. Po drugi strani pa tudi kratkih poletnih neviht in čedalje pogostejših in dlje časa trajajočih vročinskih valov. Slednje opredeljujemo kot tri- ali večdnevno obdobje s povprečnimi dnevnimi temperaturami zraka, enakimi ali višjimi od 24 stopinj Celzija (velja za nižinski del modronovičnega območja). Okrog 20. 6. smo že imeli prvo tako obdobje, v večini nižinskih krajev pa smo do tega dne zabeležili že pet ali več vročih dni, ko najvišja dnevna temperatura zraka doseže in/ali preseže 30 stopinj Celzija. Čeprav smo šele na začetku poletja ali pa prav zato, je smiselno, da se za hip pomudimo tudi pri minuli meteorološki pomladi oziroma trimesečju marec–maj. Prve analize kažejo, da je bil letošnja meteorološka pomlad na državni ravni izjemno topla, nadpovprečno namočena in slabo osončena.

Odklon temperature zraka od povprečja primerjalnega obdobja 1991–2020 je bil na državni ravni 1,6 °C, zaradi česar je bila letošnja pomlad druga najtoplejša od leta 1950! Povprečna temperatura letošnje pomladi je bila povsod po Sloveniji nadpovprečna, odklon med 1,0 °C in 1,4 °C je bil tudi v severnem delu Ljubljanske kotline. Nadpovprečno topli so bili prav vsi trije meseci, največji odklon pa smo zabeležili v marcu, in sicer 3,0 °C, aprila je bil odklon 1,4 °C, maja pa 0,5 °C. Od leta 1950 je trend povprečne spomladanske temperature izrazito pozitiven, v tem stoletju pa so nadpovprečno tople pomladi v večini. Višina padavin je bila na državni ravni precej nad dolgoletnim povprečjem – kazalnik višine padavin je bil za več kot tretjino višji od dolgoletnega povprečja, zabeležili so deseto najbolj mokro pomlad po letu 1950. Marec in maj sta bila nadpovprečno namočena, april pa podpovprečno. Vse do sredine junija v večjem delu Slovenije ni bilo več zaporednih suhih dni, ki bi omogočili košnjo in spravilo posušenega sena. Pomladna višina padavin v obdobju 1950–2024 ne kaže izrazitega linearnega trenda, v zadnjih letih smo imeli nekaj več mokrih kot suhih pomladi. Snežne razmere so bile v visokogorju pričakovane, niže pa je bila pomlad skromna s snegom. Na Kredarici je bila snežna odeja najdebelejša v začetku aprila, ko je merila 385 centimetrov. Skladno z nadpovprečno količino padavin je bila letošnja pomlad na ravni Slovenije glede na primerjalno obdobje 1991–2020 tudi podpovprečno osončena – deležni smo bili za okrog desetino manj ur sončnega obsevanja. Po skupni mesečni statistiki temperature zraka in višine padavin letošnja pomlad ni bila blizu nobeni od preteklih, saj je bila topla in mokra, kar je zelo redko. Verjamemo in upamo, da bo tako posebno za vsakega od vas tudi letošnje poletje, raje kot vremensko v kakšnem drugem smislu. Uživajte na polno, jeseni pa se vnovič beremo!

Količina padavin 1.–20. junija 2024 v nekaterih krajih na območju Modrih novic

Miha Pavšek

Verjetno med nami ni dvomljivca ali celo zanikovalca, ki bi nas želel prepričati, da smo vstopili v vsesplošno poletje – tako meteorološko (1. 6.) kot tudi astronomsko (20. 6.). Obe (vz)trajata polne tri mesece in ni malo takih, ki bi imeli enako vreme najraje kar vse leto. So pa tudi drugi, ki prisegajo na hladnejše dni ter mraz in sneg – ravno na praznik dneva državnosti, so ostali brez njega tudi na naši najvišji meteorološki postaji, 2513 metrov visoki Kredarici. Večina merilnih naprav je ob tamkajšnjem Triglavskem domu, ki je z več kot 300 ležišči tudi naša največja planinska postojanka. Prav opazovalci vremena, praviloma se opazovalni dvojec zamenja vsakih 10 dni, so tisti, ki vam odprejo duri in vas pogostijo z najnujnejšim tudi izven poletne planinske sezone, ko je dom stalno odprt in skrbi zanj precej bolj številna ekipa. Morda niste vedeli – od leta 2005 sestavljata opazovalni par po en sodelavec Agencije Republike Slovenije za okolje in pripadnik Slovenske vojske, za logistiko pa skrbijo helikopterji 151. helikopterske eskadrilje, ki je v sestavu 15. polka vojaškega letalstva. Velika nadmorska višina in precejšnja oddaljenost ter prvine gorskega podnebja so tiste značilnosti, ki jih je treba upoštevati in se jim tudi podrediti – če kje, potem nam je tam zgoraj jasno, kdo je gospodar tega planeta. In to seveda ni človek, temveč Narava.

Kakorkoli že, s prvim astronomskim poletnim dnem, ko je Sonce v Raku, se zdi, da je nastopilo obdobje zatišja, družinskega življenja, uživanja ob morju, jezeru in rekah, pitja in popivanja, pretirane občutljivosti, pa tudi melanholije, umirjenosti in zaprtosti (vase). Čutimo toplino do bližnjih (naša čustva so zelo močna) in uživamo v harmoničnem okolju, lahko bi rekli, da gre za obdobje ljubezni in razumevanja. Po drugi strani pa tudi kratkih poletnih neviht in čedalje pogostejših in dlje časa trajajočih vročinskih valov. Slednje opredeljujemo kot tri- ali večdnevno obdobje s povprečnimi dnevnimi temperaturami zraka, enakimi ali višjimi od 24 stopinj Celzija (velja za nižinski del modronovičnega območja). Okrog 20. 6. smo že imeli prvo tako obdobje, v večini nižinskih krajev pa smo do tega dne zabeležili že pet ali več vročih dni, ko najvišja dnevna temperatura zraka doseže in/ali preseže 30 stopinj Celzija. Čeprav smo šele na začetku poletja ali pa prav zato, je smiselno, da se za hip pomudimo tudi pri minuli meteorološki pomladi oziroma trimesečju marec–maj. Prve analize kažejo, da je bil letošnja meteorološka pomlad na državni ravni izjemno topla, nadpovprečno namočena in slabo osončena.

Odklon temperature zraka od povprečja primerjalnega obdobja 1991–2020 je bil na državni ravni 1,6 °C, zaradi česar je bila letošnja pomlad druga najtoplejša od leta 1950! Povprečna temperatura letošnje pomladi je bila povsod po Sloveniji nadpovprečna, odklon med 1,0 °C in 1,4 °C je bil tudi v severnem delu Ljubljanske kotline. Nadpovprečno topli so bili prav vsi trije meseci, največji odklon pa smo zabeležili v marcu, in sicer 3,0 °C, aprila je bil odklon 1,4 °C, maja pa 0,5 °C. Od leta 1950 je trend povprečne spomladanske temperature izrazito pozitiven, v tem stoletju pa so nadpovprečno tople pomladi v večini. Višina padavin je bila na državni ravni precej nad dolgoletnim povprečjem – kazalnik višine padavin je bil za več kot tretjino višji od dolgoletnega povprečja, zabeležili so deseto najbolj mokro pomlad po letu 1950. Marec in maj sta bila nadpovprečno namočena, april pa podpovprečno. Vse do sredine junija v večjem delu Slovenije ni bilo več zaporednih suhih dni, ki bi omogočili košnjo in spravilo posušenega sena. Pomladna višina padavin v obdobju 1950–2024 ne kaže izrazitega linearnega trenda, v zadnjih letih smo imeli nekaj več mokrih kot suhih pomladi. Snežne razmere so bile v visokogorju pričakovane, niže pa je bila pomlad skromna s snegom. Na Kredarici je bila snežna odeja najdebelejša v začetku aprila, ko je merila 385 centimetrov. Skladno z nadpovprečno količino padavin je bila letošnja pomlad na ravni Slovenije glede na primerjalno obdobje 1991–2020 tudi podpovprečno osončena – deležni smo bili za okrog desetino manj ur sončnega obsevanja. Po skupni mesečni statistiki temperature zraka in višine padavin letošnja pomlad ni bila blizu nobeni od preteklih, saj je bila topla in mokra, kar je zelo redko. Verjamemo in upamo, da bo tako posebno za vsakega od vas tudi letošnje poletje, raje kot vremensko v kakšnem drugem smislu. Uživajte na polno, jeseni pa se vnovič beremo!

Količina padavin 1.–20. junija 2024 v nekaterih krajih na območju Modrih novic

Miha Pavšek