Ob mednarodnem dnevu gorskega reševanja, ki ga obeležujemo 28. avgusta, Gorska reševalna zveza Slovenije opozarja, da podatki ob zaključevanju glavne poletne sezone nakazujejo, da bi bilo lahko leto 2025 ponovno rekordno po številu nesreč.
Letos so gorski reševalci posredovali že 470-krat, kar je 29-krat več kot v enakem obdobju lani. Najpogostejši vzrok nesreč še vedno ostaja zdrs na poti, ki predstavlja približno 30 odstotkov vseh primerov. Zdrs pa ne pomeni nujno klasičnega spodrsljaja – pogosto gre za utrujenost, spotik ob korenino ali kamen, izguba ravnotežja na poti, ki je postala prezahtevna, ali pa za trenutek nepazljivosti, ko je pogled usmerjen na telefon namesto na tla. Pogosti razlogi za nesreče so tudi nepoznavanje terena, neprimerna oprema ter telesna ali duševna nepripravljenost.
Posebej velja opozoriti na trend reševanja onemoglih ali izgubljenih: v kar 44 % primerov so letos reševali nepoškodovane, lani je bilo takih primerov 41 %. Žal je opazno tudi naraščanje števila smrtnih žrtev – letos jih beležijo že 30, medtem ko jih je bilo lani v enakem obdobju zabeleženih 23.
Med reševanji še vedno prevladujejo domači gorniki, a je delež tujih državljanov tudi letos visok – kar 44 %. To se še posebej pozna v društvih na turistično najbolj obiskanih območjih, ki jih pokrivajo reševalne postaje GRS Bohinj, GRS Bovec, GRS Tolmin, GRS Radovljica, GRS Kranjska Gora in GRS Ljubljana.
Gorski reševalci vedno znova poudarjajo, da bi bilo mogoče marsikatero nesrečo preprečiti z boljšo pripravo. Priprava na turo je ključnega pomena: pred odhodom je treba preveriti stanje in zahtevnost poti ter spremljati vremensko napoved. Na turo se je treba odpraviti s primerno opremo, zadostno količino hrane in pijače ter z realno oceno lastnih sposobnosti. Predvsem pri tujih obiskovalcih opažajo, da se pohodniki pri načrtovanju poti zanašajo na Google Maps ali druge nespecializirane zemljevide, ki ne upoštevajo višinskih razlik in tehnične zahtevnosti poti. Na videz kratke in lahke poti se tako izkažejo za zelo zahtevne. Izjemno pomembno je tudi, da se vsi obiskovalci gora podučijo, kako lahko s pomočjo svojega prenosnega telefona Centru za obveščanje sporočijo koordinate svoje lokacije, saj to lahko bistveno skrajša čas prihoda reševalcev.
Vprašanje plačljivosti
Gorski reševalci so bili in bodo tudi v prihodnje bili prostovoljci. Njihova glavna in edina skrb je, da ponesrečenca varno spravijo v dolino. Zavedajo se, da so včasih ravnanja posameznikov lahkomiselna, a ugotavljanje morebitne krivde ni v njihovi pristojnosti – to je naloga države. Želijo si, da se ljudje v stiski pravočasno obrnejo na nanje, brez strahu, ne da bi jih karkoli odvrnilo od klica na pomoč. Pri tem velja poudariti, da je reševanje v gorah v Sloveniji v izključni pristojnosti gorskih reševalcev, ki so združeni v 18 društvih znotraj Gorske reševalne zveze Slovenije. Gre za posameznike, ki se ob zahtevnih usposabljanjih in lastnih poklicnih obveznostih nesebično podajajo v eno najzahtevnejših in najnevarnejših oblik prostovoljstva.
Ob današnjem dnevu se s posebno hvaležnostjo lahko ozremo k več kot 800 prostovoljcem GRZS, ki v 18 društvih po Sloveniji puščajo svoje sledi v gorah – ne zaradi lastnih ciljev, temveč zato, da bi pomagali drugim. Njihova predanost, znanje in nesebičnost so neprecenljiva vrednota, ki jo vsakodnevno živijo in delijo z vsemi, ki pomoč potrebujejo.
