Število nesreč v gorah je zaskrbljujoče in iz leta v leto narašča. Letošnje leto se je v slovenskih gorah začelo tragično, nesreča s smrtnim izidom se je zgodila tudi na območju Kamniškega sedla. »V gorah je vsako leto več ljudi, ki niso primerno opremljeni ali pa opreme, ki jo imajo, ne znajo uporabljati,« pravi kamniški gorski reševalec Matjaž Šerkezi in opozarja, da so trenutno razmere v gorah zelo zahtevne, zato naj se v gore odpravijo le tisti z obilo izkušenj.
»Zasnežena gora zahteva kompleksno osebnost, ki obvlada tehnične pripomočke, ima znanje o nevarnostih v gorah, vremenoslovju, orientaciji, gibanju … predvsem pa ima veliko mero spoštovanja do gora in se zaveda, da ga bo gora počakala ter se zna obrniti dva koraka pred vrhom,« pravi Šerkezi, s katerim sva govorila le nekaj dni po tem, ko je z območja Kamniškega sedla rešil pogrešanega borderskega ovčarja. Kako to, da se je gorski reševalec odpravil za izgubljenim psom? »Skrbeli sta nas dve stvari. Prva je seveda skrb za izgubljeno žival, druga pa skrb, da ga ne bi ljudje sami iskali. V GRS Kamnik smo se že srečali tudi s tovrstnimi nesrečami s smrtnim izidom, ko so lastniki šli sami za svojo živaljo in pri tem zdrsnili, padli ipd.,« pojasni Šerkezi. Trenutno so razmere v gorah namreč zelo zahtevne. Na območju Kamniških Alp je poledenelo, veliko je klož, piha močan veter. »Že to pove veliko, da sem šel danes zjutraj (pogovor je potekal 31.1., op.p.) do Kamniškega sedla s cepinom in derezami. Tam, kjer ljudje ponavadi hodijo brez vsega ali z derezicami. Nekaj takih sem ob povratku tudi srečal. To je zelo nevarno. Če zdrsneš na Kamniškem sedlu, boš v najboljšem primeru oguljen zaradi robatega snega, lahko pa se konča tudi drugače. Še višje imamo razmere, ki jih obvladajo le izkušeni alpinisti z veliko znanja. Zamrznjen teren, veliko je klož, ki so najpogostejši vzrok nesreč v celotnem alpskem loku. To so plošče trdega snega, zbitega na mehki podlagi, ki ob obremenitvi zdrsne. Če ti zdrsne na območju Brane, pristaneš na Okrešlju. Poleg tega piha tudi močan veter. Ko sem bil v petek ob reševanju psa na območju Kamniškega sedla, so me sunki vetra dejansko položili na tla. Na grebenu te tak sunek lahko pahne v dolino, tudi to se je že zgodilo,« na številne nevarnosti v gorah pozimi opozarja Šerkezi in dodaja, da velika previdnost ni odveč, saj take razmere lahko presenetijo tudi prekaljene gornike. Tudi njega samega, prizna, pa čeprav ima več kot trideset let izkušenj v gorah. »Tudi bolj izkušeni alpinisti težko predvidijo klože. To je bela smrt oz. past, ki jo je izredno težko predvideti. Da je neko območje kložasto, pogosto veš le zaradi dogodkov, ki so se tam zgodili. Veliko je dejavnikov, ki jih tudi z večletnimi izkušnjami težko predvidiš, res pa je, da se jim z določenim znanjem morda znaš izogniti,« razlaga Šerkezi.
Pozimi v gore le najbolj izkušeni, ostali raje na nižje ležeče izletniške točke
Zahtevne zimske razmere bodo v gorah vztrajale še nekaj časa. »Lahko se zgodi, da bo čez zamrznjeno podlago zapadel še svež sneg in pokril te plasti, ki so sedaj vidne, zaradi česar bo še težje oceniti stanje podlage in bo še bolj nevarno,« razmišlja Šerkezi, ki zato svetuje, da se v zimskem času v gore podajo le tisti z izkušnjami in opremo, ki jo znajo uporabljati. »Gore pozimi so vedno veljale za svet, kamor so se odpravljali le najbolj izkušeni, alpinisti, ki so šli skozi proces usposabljanja in pridobili mnogo izkušenj v alpinistični šoli in tečajih planinskih društev. Planinstva se je nemogoče drugače naučiti. Danes pa ljudje kupijo opremo, a je ne znajo uporabljati. Veliko teh nesreč, ki so se zgodile v zadnjem času, je bilo prav posledica neznanja rokovanja s tehnično opremo ali celo posledica pomanjkljive opreme,« razlaga Šerkezi. Zato gorski reševalci in tudi odgovorni pri Planinski zvezi Slovenije priporočajo, da se pohodniki raje podajo na nižje ležeče hribe. »Slovenija je geografsko zelo pestra. Imamo možnost izbire in veliko nižje ležečih izletniških točk, kjer lahko uživamo v naravi in smo na svežem zraku. Svetujemo, naj se ljudje raje povzpnejo na te. V naši okolici imamo na primer Veliko planino, Sv. Primož nad Kamnikom ipd.,« predlaga Šerkezi. Tistim, ki si kljub vsemu želijo več in višje, a nimajo primernih izkušenj in znanja, pa svetuje, naj se pozimi v gore odpravijo z gorskimi vodniki oz. vodniki planinske zveze, ki so pooblaščeni za vodenje v gorah tudi v težjih razmerah. »Osnova je, da se zaveš svojih meja, svoje izkušenosti, svojih znanj. Imejte se radi in upoštevajte naše nasvete. Pamet v glavo in ne v pametni telefon,« svetuje Šerkezi.
Vse več nesreč v gorah
Število nesreč v gorah je iz leta v leto višje. Samo v prvem mesecu letošnjega leta so morali slovenski gorski reševalci posredovati kar v 54 primerih, od tega so imeli kamniški pet različnih intervencij. Večjemu številu nesreč botruje predvsem porast števila obiskovalcev v gorah. »Porast je bil opazen ob zaprtju nakupovalnih centrov med lanskim valom covida-19. Lani smo zaznali tudi več nesreč turnih smučarjev, saj so bila smučišča zaprta. Turno smučanje seveda ni enako smučanju po progi. Poleg vsega tega so sedaj začeli v hribe zahajati tudi tisti, ki prej nikoli niso,« pojasni Šerkezi, ki ga veseli, da se ljudje odločajo za hojo v hribe, a hkrati poudarja, da jih je nujno treba tudi izobraziti. »Naša dolžnost je – tako gorskih reševalcev kot planinske zveze – da vse te ljudi spodbudimo k članstvu v naših društvih, da postanejo del planinske družbe in pridobijo znanje o hoji ter obnašanju v hribih. Dokler tega znanja nimajo, pa naj ne zajemajo hribov z veliko žlico. Naj začnejo počasi in postopoma. Najprej Sv. Primož, potem Velika planina itn.«
Rešujejo življenja, a društvo domuje v bivalnikih
Kamniški gorski reševalci v letošnjem letu beležijo pomembno obletnico – sto let delovanja oz. reševanja v gorah nad Kamnikom. Ob tem se jim bo uresničila tudi dolgoletna želja – končno se bodo preselili v lastne prostore. V teh tednih v nove prostore v nekdanji smodnišnici že selijo svojo opremo iz zabojnikov, ki so si jih pred štirimi leti zasilno uredili za shranjevanje opreme. Če bodo uspeli zagotoviti dovolj finančnih sredstev, bodo spomladi uredili še okolico, vključno s helioportom. A grenak priokus ostaja. »Če bi čakali na državo, bi najbrž še vedno bili v zabojnikih,« pravi Šerkezi in prizna, da ni edini med kamniškimi gorskimi reševalci, ki se je v zadnjih štirih letih večkrat vprašal, če mu je tega res treba, »vsi imamo službe ter družine in zelo odmerjen čas, hkrati se povečuje število intervencij, mi moramo pa še sami graditi in urejati stvari, da bomo imeli prostore za dejavnost, ki jo opravljamo prostovoljno.« Še dobro, da v teh dvomih – kot poudari Šerkezi – prevlada miselnost človeka z veliko začetnico, ki želi pomagati. Ob tem se zahvaljuje vsem, ki so jih na poti do novih prostorov finančno ali kako drugače podpirali. Kamniškim gorskim reševalcem lahko še vedno pomagate z nakupom majic Ponosen podpornik GRS Kamnik ali nalepk Podpornik GRZS, ki jih lahko naročite pri članih GRS Kamnik ali kupite na Svetem Primožu nad Kamnikom, na Mali planini v Jarškem in Domžalskem domu, v gostišču na Kranjskem Raku in v Kamniški Bistrici pri Jurju.
Častitljivo obletnico bodo v GRS Kamnik pospremili tudi z nekaj dogodki, med njimi bo nedvomno zanimiva razstava skozi stoletno zgodovino njihovega delovanja, poleg tega pa bi radi v novih prostorih vzpostavili učno središče. »Sem bi ljudje iz Kamnika in širše okolice lahko prišli na različna usposabljanja, tečaje, predavanja. Na tak način bi se jim zahvalili za pomoč in prijaznost ter jim vrnili z znanjem in izkušnjami, da bodo varneje hodili v gore,« zaključuje Šerkezi.
