»Vse življenje si je Stane Habe prizadeval, da bi lepota, plemenitost, spoznavanje resničnih vrednot in s tem notranje človeško bogatenje postalo del slehernega državljana. Mladim in manj mladim je dal znanje in jih navduševal za organizirano petje. Vsak dan je na svojem kolesu vozil pesem, srčnost, jasnino neba in veselje,« je ob odkritju obeležja Stanetu Habetu, častnemu občanu Domžal, ki je skoraj pol stoletja obujal kulturni duh v Domžalah in okolici, povedala povezovalka Draga Jeretina Anžin.
Domžalski Vrhničan je s svojim delovanjem na področju glasbene kulture, s pedagoškim delom pomembno in neizbrisno zaznamoval glasbeno ter kulturno življenje v Domžalah in v slovenskem prostoru. Po desetletjih neutrudnega dela, prizadevanjih ljudem dati tisto najlepše, kar nam glasba lahko daje, je profesor Stane Habe ustvaril zapuščino, ki jo cenimo in spoštujemo. Bil je pobudnik in tvorec zakona o glasbeni šoli, po njegovi zaslugi je postala enakopravna z drugimi šolami. Odigral je pomembno vlogo pri pridobivanju lastništva Kulturnega doma Franca Bernika in bil vrsto let vodja aktiva ravnateljev glasbenih šol, domžalsko je vodil od leta 1959 do leta 1983.
O glasbenih šolah je zapisal: “V glasbeni šoli se vzgaja rod bodočih ljubiteljev glasbe, iz katerih bo rasla zavzetost tudi za vsa druga kulturna vprašanja in probleme v občini. Rod, ki si vzgaja v teh šolah, bo čutil potrebo po plemenitejših, ne samo po materialnih dobrinah«. Vodil je 42 zborov, s kolesom je šel dvakrat na teden v Verd na vaje zbora.
Prejel je tudi številna priznanja, plakete in nagrade, med drugim zlati list Zveze kulturnih organizacij, red dela z zlatim vencem, Žagarjevo nagrado za izredne uspehe pri napredku vzgoje in izobraževanja, predvsem na področju glasbene vzgoje mladih rodov. V letu 1994 je postal častni občan Občine Domžale.
Tomaž Habe, njegov sin, se ga spominja predvsem iz časov, ko sta ga s sestro srečevala v Glasbeni šoli Domžale, ko sta bila v službi. »Oče je živel za to šolo. Če je sredi noči zazvonil alarm, se je lahko zbudil ob dveh ponoči in se odpeljal v šolo s kolesom, preverit, če je kdo pozabil izklopiti štedilnik. Predal nama je ljubezen do glasbe in tudi do narodnega izročila. Živel je za glasbeno šolo. Ni pustil pečata le kot glasbenik, a tudi kot človek. Delali so anketo med Domžalčani in so ga razglasili za najbolj prepoznavno osebo v Domžalah.«
Na postavitvi spomenika je spregovoril tudi domžalski podžupan Matej Primožič: »Ko se spomnim na podobo Staneta Habeta, se ga spomnim na kolesu in z značilno aktovko v rokah. Bil je predvsem človek dejanj. Prizadeval si je za umeščanje in uveljavljanje kulture, še posebej raznovrstne glasbe, kar je bilo v tistih časih, kot je še danes, zahtevno delo. Boril se je z birokratskimi in vladajočimi mlini za uveljavitev glasbenega izobraževanja. Bil je velik človek, z velikim posluhom za ljudi.«
V kulturnem programu so sodelovali člani trobilnega kvarteta Godbe Domžale, Ženski pevski zbor Stane Habe DU Domžale z zborovodkinjo Andrejo Polanec na čelu in Pihalni orkester Glasbene šole Domžale pod vodstvom Damjana Tomažina.
Kip, ki so ga na prireditvi odkrili županja občine Domžale Renata Kosec in člana komisije za postavitev obeležja, Tomaž Habe in Andreja Pogačnik Jarc, je delo akademskega kiparja Anžeta Jurkovška.
