»V letu 2013 sta si odbor, sestavljen iz ravnateljic in ravnateljev šol ter direktorjev kulturnih zavodov, in ožji častni odbor zastavila cilj, da se ob 150-letnici šolstva na Domžalskem, v letu 2014, poglobljeno predstavi celovito delovanje kulturno-izobraževalnih ustanov v Domžalah in okolici,« je spregovorila Andreja Pogačnik Jarc, gostja februarskega kulturnega večera, kjer sta s Cveto Zalokar spregovorili o izzivih in preprekah, s katerimi se je domžalsko šolstvo sreč(ev)alo zadnjih 150 oziroma sedaj že 160 let. V letu 2024 namreč obeležujemo že 160. obletnico ustanovitve osnovne šole v Domžalah.
Andreja Pogačnik Jarc je nedvomno zaslužna za korenite spremembe in očiten napredek domžalskega šolstva, čeprav pravi, da so ji dolgo časa očitali, da sama sploh ni prava Domžalčanka. V okolico Domžal, na Vir, so se namreč preselili, ko je imela 4 leta, pozneje pa je živela prav v Domžalah. Z izjemo leta dela v Ljubljani tudi vse odraslo obdobje že preživlja in dela v domžalski občini. Začela je kot učiteljica biologije in kemije, potem pa nekaj več kot 25 let delovala kot ravnateljica. Obe mesti je zasedala na današnji Osnovni šoli Rodica, ki je bila v šestdesetih letih prejšnjega stoletja zgrajena zaradi velikega prirasta priseljevanja na območje Jarš, Rodice in Vira. Pozneje je nastopila tudi položaj podžupanje občine Domžale.
Osnovna šola Rodica je bila zgrajena s samoprispevki, za katere je glasovalo kar 72 % občanov. Bili so svojevrsten pojav, predvsem pa nekaj izredno redkega. Šolstvo na Domžalskem je doživelo številne vzpone in tudi marsikateri padec, kar je seveda pričakovano in običajno. Prva šola, postavljena v letu 1864, je stala pod Goričico, danes jo poznamo kot Osnovno šolo Venclja Perka. Prelomnico je pomenilo leto 1958, ko je bila ukinjena nižja gimnazija, uvedena pa osemletka. Četudi je bila omenjena šola prva tovrstna šola na Domžalskem, je bila tedaj poimenovana za Drugo osnovno šolo, na mesto Prve osnovne šole pa je stopila Osnovna šola Domžale (tedaj Osnovna šola Šlandrove brigade), saj je imela kot edina osnovna šola zagotovljene pogoje za takojšnje izvajanje osemletnega izobraževanja. Ostale šole so morale sproti skrbeti za širjenje prostorov, da bi izpolnile pogoje za izvajanje osemletke. Prostorska stiska je izziv osnovnih šol še danes, predvsem v okoliških krajih. V Domžalah namreč ni vidnega prirasta otrok, medtem ko je ta na Rodici in v Radomljah več kot očiten. Izziv s pomanjkanjem prostora šole zaenkrat rešujejo z dograditvijo prizidkov, a dokler prirast otrok skokovito narašča, gre v resnici bolj kot ne za začasno oz. kratkotrajno rešitev.
Barbara Kopač
