V naslednjih dneh in na splošno v zimskem času bo marsikdo obiskal gore, ki vabijo z očarljivo belino. Da bi uživali ob radostih gorskega sveta, je treba poznati nekaj osnovnih pravil obnašanja v času nevarnosti snežnih plazov, kot tudi, kdaj je bolje cilj prestaviti na nižje ležeče predele.
Trenutno je nevarnost nad nadmorsko višino okoli 1600 metrov ZNATNA, 3. stopnje, nižje ZMERNA, 2. stopnje. Zmerna nevarnost (2. stopnja) je tudi na območju Idrijsko-Cerkljanskega, Škofjeloškega in Polhograjskega hribovja.
Zlasti nevarna so pobočja nad gozdno mejo, kjer je veter prenašal sneg in gradil nove snežne nanose. Že pod majhno obremenitvijo lahko sprožite kložast snežni plaz. V stari snežni odeji, ki je zdaj skrita pod debelo snežno odejo novega snega, so zlasti na osojnih pobočjih prisotne šibke plasti, ki lahko na posameznih mestih ob dodatni obremenitvi tudi popustijo. To se lahko zgodi predvsem tam, kjer novega snega zaradi vpliva vetra manj. Predvsem v grapah in na zelo strmih pobočjih se še lahko pojavljajo posamezni snežni plazovi suhega in nesprijetega snega. Pod nadmorsko višino okoli 1600 metrrov so nevarna predvsem strma travnata pobočja. Snežne in plazovne razmere so zelo zahtevne, nevarnost je težko prepoznati. Pri izbiri pobočja se je treba vesti zelo zadržano. (Vir: ARSO)
Vsekakor je pred odhodom v gore treba preveriti nevarnost snežnih plazov, ki je prisotna ves čas in povsod tam, kjer je sneg. Naj velja, da informacije o tem pridobimo na preverjenih spletnih portalih. Za območje Slovenije sta to vsekakor Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) in spletni portal CROSSRISK.
Razmere v gorah so težavne
V soboto se bodo razmere hitro spreminjale. Severni veter bo na številnih mestih prenašal velike količine rahlega snega in ga odlagal na južna pobočja. Številno nevarnih mest z napihanim snegom se bo izrazito povečalo! Veter bo prenašal sneg tudi v hribovjih predalpskega in dinarskega sveta. Snežne in vremenske razmere bodo zaradi mraza, vetra, slabe vidljivosti ter nevarnosti snežnih plazov zelo zahtevne.
»Glede na tendenco snežne odeje in njene preobrazbe svetujem, da si izberete nižje ležeče predele in se v celoti izognete območjem, kjer je znatna (3. stopnja) nevarnosti snežnih plazov. Neizkušenim posameznikom v celoti svetujem, da se izognejo tudi območjem z zmerno 2. stopnjo nevarnosti snežnih plazov. Vsi, ki se boste odpravljali v gore, poskrbite, da boste imeli s sabo obvezno plazovni trojček, ne odpravljajte se v grape in pobočja, kjer obstaja veliko tveganje za snežni plaz. Snežna odeja bo še nekaj dni po sneženju nestabilna. Ne izpostavljajte otrok nevarnostim,« opozarja strokovni sodelavec PZS Matjaž Šerkezi. Ob tem pa zelo kritično dodaja, da so se na družbenih omrežjih pojavila neprimerna vabila v zasnežene gore v pomanjkljivih oblačilih kot so kratke hlače ali celo kopalke, kar je zelo neodgovorno dejanje in veljajo za hudo obliko malomarnosti. V primeru nesreče bo organizator nosil težo posledic.
»Tudi ko bo čas ugodnejši za obisk gora, ne smemo pozabiti na popolno zimsko opremo – plazovni trojček, cepin, dereze in čelado. Seveda pa moramo vse pripomočke znati uporabljati. Pogostejšim obiskovalcem gora v zimskem času in navdušenim turnim smučarjem priporočam uporabo nahrbtnika z zračnim balonom, pripomočka, za katerega si želim, da ga ne bi nikoli uporabili.«
»V Planinski zvezi Slovenije svetujemo, da se ne glede na izkušnje udeležite tečajev za varnejše obiskovanje zasneženih gora in plazovnih delavnic v organizaciji Planinske zveze Slovenije in posameznih planinskih društev, Združenja gorskih vodnikov Slovenije in Gorske reševalne zveze Slovenije,« zaključuje Matjaž Šerkezi.
Pet dejavnikov, ki vplivajo na visoko stopnjo plazovne nevarnosti in so rdeči karton za planince
Nov sneg
Velika večina plazov se sproži v prvem dnevu ali dveh po sneženju. Nov sneg poveča nevarnost plazov, zato se takrat raje izogibamo gibanju po nevarnih pobočjih ali prilagodimo svojo namero in izbiramo manj zahtevne cilje.
Pred kratkim sproženi plazovi na podobnem terenu
Daleč najbolj očiten znak za nevarnost so pred kratkim sproženi plazovi na podobnem ali okoliškem terenu. Zato moramo posebno pozornost nameniti območjem s primerljivo usmerjenostjo, naklonom, nadmorsko višino idr.
Pokanje in hipno posedanje snežne odeje
Nakazani znaki nevarnosti so tudi, če med turo opazimo, da se okrog nas širijo razpoke, da se snežna odeja hipno poseda, včasih lahko ob tem tudi slišimo globoke poke »vuuum«. Vse to so znaki, ki kažejo na veliko nevarnost, da lahko v okolici sprožimo kložast plaz. Razpoke se lahko širijo več sto metrov daleč in plaz sprožimo že, ko smo na položnejšem delu pod ali nad plazovitim pobočjem!
Zameti, klože in opasti
Veter je mojster za »gradnjo« kložastih plazov. Sneg se hitro odlaga v zavetrju in ustvarja različne pojave, po katerih lahko prepoznamo nevarnost.
Hitra otoplitev in dež
Dvig temperature, izrazito sončno obsevanje in dež omehčajo in oslabijo povezanost snežne odeje. Ob dnevni odjugi (segrevanje zaradi vpliva sonca) so popoldanske ure nevarnejše kot dopoldanske.
