Na Ženski pevski zbor Moj spev se na področju vokalne glasbe v domžalski občini že skoraj dve desetletji lahko zanesemo. Poleg načrtnega in kakovostnega dela pevke odlikujejo zanimivi projekti, kakršnega smo doživeli tudi na predvečer kulturnega praznika.
Na prvi pogled klasična proslava ob kulturnem prazniku z vsebino, rdečo nitjo ter smiselnim kontekstom nikogar v dvorani Kulturnega doma Groblje ni pustila ravnodušnega. Pevke zbora Moj spev so medse povabile Peški oktet iz Moravške doline, ki zaradi več razlogov žal ni bil v izvirni zasedbi, a so pevci z izvedbo več slovenskih skladb vseeno pustili dober vtis. Peter Pogačar, zborovodja zbora Moj spev, pa je za ta večer izbral zanimive priredbe slovenskih ljudskih z različnih koncev naše domovine. Sprehod skozi izvedbe skladb obeh pevskih zasedb so dopolnjevale govorke oziroma pripovedovalke v raznolikih slovenskih narečjih, in kar je še bolj zanimivo, vsaka je predstavila posebno in hkrati osebno zgodbo iz svojega lokalnega okolja. Ob koncu vsake pripovedi je zgodbo odseval predmet, ki ga je posamezna pripovedovalka odložila na oder. Na ta način se je nabral lep nabor predmetov, ki ponazarjajo raznolikost in bogastvo naše kulturne dediščine in identitete. Konkretneje smo videli avbo gorenjske narodne noše, birtah, pležuh, srajco, staro knjigo itn. Narečja, ki jih doživimo, potrebujejo našo koncentracijo za posamezne besede, pomene, predvsem pa za celoten kontekst pripovedi. Nekatere pripovedi so bile pretresljive in čustveno izredno polne, tako da smo v zapetih skladbah, ki so sledile, večkrat komaj zadrževali solze. Doživeli smo kraševsko, prekmursko, gorenjsko, južnopohorsko, srednještajersko in štajersko ter mežiško narečje.
Čestitke pevkam Mojega speva za izvirno idejo izvedbe prireditve Širom Slovenije. Spomnile so nas na pestrost izročila naše domovine, na večkrat pozabljene besede, zgodbe in pomene, predvsem pa, da smo lahko še kako ponosni na naš izvor, prednike in prihodnost, ki je pred nami.
Matej Primožič
