Aleš Mesner, član Agrarne skupnosti Kamnik nam je poslal pismo bralcev, ki ga objavljamo v celoti.
Agrarna skupnost Kamnik (MKK) je bila ustanovljena leta 1992, ko so prvi člani s prispevki in članarinami omogočili njen zagon. Skupnost je postopoma pridobivala zemljišča, stavbe in gozdove, hkrati pa vodila pravne bitke z državo za denacionalizacijo gozdov. Prve odškodnine, prejete od Slovenskega državnega holdinga (SDH) po koncu tožb, so bile rezultat dolgotrajnih prizadevanj prvega predsednika in uprave MKK. Ti začetni uspehi so postavili temelje za nadaljnji razvoj skupnosti.
V zadnjih letih pa so se znotraj MKK začeli pojavljati konflikti in napetosti med starejšimi in mlajšimi člani. Neaktivni člani določenih družin, ki so prevzeli vodilne vloge, so začeli upravljati MKK brez potrebnega ekonomskega znanja. To je privedlo do neracionalne porabe sredstev, ki je pogosto potekala mimo statuta skupnosti. Stroški so se začeli povečevati, predvsem izplačila za kilometrine, gorivo in material, kar je povzročilo nemalo nezadovoljstva med mlajšimi člani.
Mlajši člani, večinoma iz kroga ekonomistov, so se začeli upirati zastarelim in netransparentnim praksam upravljanja. Po njihovem mnenju je skupnost delovala na način, ki je bil v korist ozkega kroga povezanih družin, medtem ko so se mlajšim članom onemogočale možnosti resnega sodelovanja. Mladi strokovnjaki so začeli uvajati sodobne in transparentne poslovne prakse z namenom izboljšanja učinkovitosti delovanja skupnosti ter plemenitenja kapitala.
Zaskrbljenost mladih članov MKK je bila usmerjena tudi v korupcijska tveganja in slabe poslovne prakse prejšnjega vodstva. Investicije v skupnosti so pogosto potekale brez nadzora in brez jasnih poslovnih načrtov. Ozek krog družin je imel proste roke pri zlorabi finančnih virov skupnosti. Nabave delovne mehanizacije so potekale brez razpisov in mimo statuta, kar je povzročilo netransparentno poslovanje. Primeri, kot je nedokončana čistilna naprava v Kamniški Bistrici (že dve leti neoperativna) in neracionalno ter brez pravne podlage obnovljen most preko Kamniške Bistrice (izvajalec izbran brez razpisa), kažejo na pomanjkanje ustreznega nadzora in odgovornosti.
Starejši člani teh družin, ki so dolgo ohranjali prestiž in vpliv, se tako težko soočajo s spremembami, ki jih uvaja mlajša generacija aktivnih članov. Reforme izenačujejo pravice vseh članov in uvajajo preglednejše načine upravljanja. Mladi strokovnjaki se zavzemajo za sodobni poslovni model, ki je prilagojen trgu in okolju, z jasnim ciljem izboljšati finančno učinkovitost in pravično delitev sredstev med vsemi člani.
Volilni upravičenci so na rednem občnem zboru dne 4. aprila 2024 izrazili podporo tem spremembam. Razumeli so, da preteklo toleriranje netržnih najemnin in slabega gospodarjenja ni prineslo pozitivnih rezultatov. Finančne izgube MKK v letu 2023 so bile opozorilo, da je nujno potrebno spremeniti smer. Tudi proizvodnja drv, ki se je izkazala za neracionalno, in investicije v tuje premoženje, ki so bile ekonomsko neupravičene, so bili jasni znaki, da so potrebne reforme.
Kljub jasnim pokazateljem, da je potrebna modernizacija, se starejši člani še naprej upirajo spremembam. Mnogi izmed njih obžalujejo izgubo privilegijev, ki so jih uživali v preteklosti. Ozek krog družin, ki so dolga leta imele nadzor nad skupnostjo, sedaj ruši vsak poskus spremembe, ki so spremembe na bolje.
Zasebne investicije v takšne projekte se danes skoraj ne izvajajo, saj bi zanje potrebovali subvencije, kot je primer s sončnimi elektrarnami. Neracionalne ideje starejšega vodstva dokazujejo, da niso več kos novodobnim izzivom in spremembam tržne ekonomije. Izobraževalno in strokovno so podhranjeni ter nezmožni prepoznati in usmeriti poslovanje MKK v nove, donosnejše gospodarske panoge.
V bilanci premoženja MKK so gozdovi, zemljišča in kapital. Kar predstavlja skupno last vseh članov MKK in ne samo nekaterim posameznikom.
Prihodnost MKK je odvisna od uspešnosti reform, ki jih uvaja mlajša in izobražena generacija članov MKK. Njihov cilj je izboljšati učinkovitost gozdnega in finančnega poslovanja ter zagotoviti pravično razdelitev sredstev med vse člane skupnosti. Nova uprava že povečuje prihodke iz gozda, kapitala in najemnin ter načrtuje delitev dobička med vse člane v letu 2025.
Vendar največji odpor do sprememb prihaja prav iz vplivnih družin, ki se nerade odpovedujejo svojim bonitetam in ekonomskemu vplivu. Njihovi poskusi diskreditacije mlajšega vodstva, ki se je že dokazalo v gospodarstvu, so pogosti in kažejo na nezmožnost sprejemanja novih razmer. Kljub temu mladi člani MKK vztrajajo pri uvajanju reform, saj verjamejo, da bodo le na ta način lahko preobrazili MKK v sodobno in učinkovito organizacijo.
Kako se bodo starejši člani prilagodili novim razmeram in ali bodo mladi člani MKK uspešni pri uvajanju reform, bo pokazal čas. Ključno vprašanje ostaja, ali bo MKK uspela premagati notranje konflikte in najti pot k trajnostnemu in transparentnemu poslovanju, ki bo koristilo vsem njenim članom, ne le izbrani peščici.
Aleš Mesner, mag ekonomije, član MKK
