V petek, na predvečer dneva generala Rudolfa Maistra-Vojanova, je v Športni dvorani v Kamniku potekala osrednja državna proslava v počastitev enega izmed največjih Slovencev. Proslava je bila še posebej slavnostna, saj se z njo zaključuje leto Rudolfa Maistra.
Rudolf Maister v negotovih časih po prvi svetovni vojni ni čakal, da zemljevid njegove domovine nariše usoda, ampak ga je narisal sam. Deloval je preudarno in strateško. Za seboj ni zapustil bojišča, ampak dejanje, ki ga lahko opevamo še sedaj, več kot sto let pozneje. 23. novembra 1918 je namreč Rudolf Master s svojo vojsko, sestavljeno iz 12.000 mož, prevzel vojaško oblast v Mariboru.
»V mrzli noči z 22. na 23. november, je Rudolf Maister izrekel znamenite besede o nepriznavanju štajerskega ozemlja kot dela tako imenovane nemške Avstrije in s tem presenetil vse prisotne. Sebe je razglasil za generala, Štajersko pa za slovensko posest, nastopil je odločno, aretiral je vse, ki so se mu upirali in razorožili zeleno gardo, to je bil bolj na vse ali nič. Rudolf Maister se ni ustavil v Mariboru, ampak je gledal širše. Nameraval je zavzeti Celovec, a ga je ustavila narodna vlada v Ljubljani. Rudolf Maister je na začetku 20. stoletja izvedel prvo dejanje na poti k slovenski osamosvojitvi, ko je zaokrožil velik del slovenskega narodnostnega ozemlja in s tem postavil temelje, da smo sploh imeli ozemlje, ki danes tvori slovensko državo,« je povedal nekdanji obrambni minister in evropski poslanec Marjan Šarec.
»Po drugi svetovni vojni je bil Maister odrinjen. Tudi, ali zlasti zaradi tega si Kamnik zasluži današnjo pozornost. Ne samo zato, ker je to njegovo rojstno mesto, kjer je preživel šest lest svojega življenja, ampak zato, ker so mu tu oktobra 1970 kot prvi v Sloveniji postavili spomenik. Rudolf Maister je ena redkih vojaških zgodovinskih osebnosti, ki ne deli slovenskega naroda. Ponuja se nam kot naravna izbira junaka, ki jih potrebuje vsak narod. Izpodbija govorice, da Slovenci nimamo vojaške tradicije in dokazuje, da včasih samo pero ni dovolj,« je še izpostavil ter dejal, da je Rudolf Maister v svojem življenju dokazal, da si vojaška disciplina in nežna pesniška duša lahko podata roko.
Minister za obrambo mag. Borut Sajovic je v svojem govoru citiral Maistrovo misel iz zapisa v razglasu leta 1918: »Naša sveta dolžnost je, da branimo svojo domovino, premoženje in življenje naših dragih. Ta misel nam more biti luč in zgled še danes. Slovenska vojska je obrambna sila, a njena naloga v času naravnih nesreč je neprecenljiva. Razvijamo projekte dvojne – vojaške in civilne – rabe, kot sta denimo nastajajoči kibernetski center in nacionalni zdravstveni center za izredne razmere pri Bolnišnici Petra Držaja. Rudolf Maister se je boril, da bi bila Slovenija uspešna država, kot tako jo sprejmimo tudi mi.«
Na proslavi je bil Maister predstavljen kot general in pesnik, predvsem pa kot velik človek. Sodelovali so Orkester Slovenske vojske pod vodstvom dirigenta Mitje Dragoliča, ki so zaigrali Koračnico Rudolfa Maistra, Ana Bezjak, Marko Črnčec, Tomi Meglič, Nina Strnad, Gregor Strasbergar, Lotos Vincenc Šparovec, Mirko Vičentič Polič – DJ JAMirko in plesalci pod vodstvom Noemi Capuano. Prireditev sta vodila Maja Martina Merljak in David Urankar.









