V avli Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra so v ponedeljek postavili potujočo razstavo, posvečeno vojni za samostojno Slovenijo. Razstava osvetljuje pot od plebiscita 26. decembra 1990 do odhoda zadnjega vojaka Jugoslovanske ljudske armade 15. oktobra 1991.
Potujočo razstavo o vojni za samostojno Slovenijo leta 1991 sta ob 25-letnici slovenske osamosvojitve pripravila Biserka Debeljak in Anton Pozvek iz Zveze policijskih veteranskih društev Sever v sodelovanju z Muzejem slovenske policije in Muzejem novejše zgodovine. Razstava potuje po slovenskih šolah in kulturnih domovih ter mlade uči o pomembnem zgodovinskem obdobju, ki je v učnih načrtih po mnenju Darka Repenška, predsednika Policijskega veteranskega društva Sever Ljubljana, pogosto zapostavljeno in zato so učenci s tem časom premalo seznanjeni. »Mladi potrebujejo naša pričevanja, zato so naša prizadevanja usmerjena v ohranjanje zgodovinskega spomina in vrednot, ki so pomembne za nastanek domovine,« je ob odprtju poudaril Repenšek. Razstava se posebej osredotoča na vlogo slovenske policije v osamosvojitvenih procesih in vojni, ki nam je prinesla svobodno in demokratično državo.
Člani takratne policije, imenovane milica, so leta 1991 skupaj s Teritorialno obrambo – predhodnico Slovenske vojske – obranili napad Jugoslovanske armade. Čeprav se pogosto govori o desetdnevni vojni, je bila ta za slovensko milico precej daljša. Začela se je že konec osemdesetih let, v času slovenske pomladi, ko so potekali prvi politični procesi osamosvajanja. Prelomni dogodek je bil 1. december 1989, ko je policija preprečila tako imenovani miting resnice. Napetosti so nato naraščale, dokler ni 26. junija 1991 prišlo do napada na Slovenijo. Vse pa se je zaključilo 25. oktobra 1991, ko so zadnji vojaki JLA s trajekti zapustili našo državo.
»Še tri mesece po vojni smo skrbeli za varne poti vojaških kolon, ki so zapuščale Slovenijo. Pomembno je poudariti, da vojska ni bila izgnana, ampak je državo zapustila na podlagi dogovorjenih odločitev. To je bil izjemno pomemben dosežek, saj je v drugih republikah osamosvojitev potekala precej bolj krvavo,« je pojasnil Anton Pozvek.
Pozvek je ob tem izpostavil tudi širši pomen razstave: »Vedno poudarjamo zgodovinski lok odpora – od generala Maistra, preko partizanskega boja, do osamosvojitvene vojne. Slovenija je imela tudi to srečo, da je bila pravica do samoodločbe zapisana že v ustavah nekdanje Jugoslavije. Marsikatera evropska država si želi samostojnosti, pa tega nima zapisano v pravnem redu. Prav ta določba je Sloveniji omogočila pravno podlago za osamosvojitev. S to razstavo želimo opozoriti tudi na pomen mirnega reševanja konfliktov. Žal pa se iz zgodovine premalo naučimo – danes po svetu divja več kot 50 vojn.« Razstava, ki v kamniški občini gostuje drugič, bo na ogled štirinajst dni.
