Sinoči so v Rojstni hiši Rudolfa Maistra v Kamniku odprli novo razstavo, ki osvetljuje obdobje, ko je Rudolf Maister služboval v Celju, njegov vpliv na dijake ter kulturno življenje mesta. Razstava je nastala v sodelovanju Rojstne hiše Rudolfa Maistra, Muzeja novejše zgodovine Celje, I. gimnazije v Celju ter Osrednje knjižnice Celje.
Obdobje, ko je Maister živel in služboval v Celju, je bilo kratko, vendar pomembno in zanimivo. »Kot literarna pustolovščina,« pravi avtorica razstave Alenka Juvan iz Rojstne hiše Rudolfa Maistra. »V Celju se je Maister kot vojak umaknil nekoliko v ozadje, v ospredje pa je stopil predvsem kot intelektualec, učitelj in pesnik. Tudi tu je takoj navezal stik s slovenskimi izobraženci. Med njimi sta bila Franc Mravljak, ki je poučeval na celjski gimnaziji, pozneje je postal Maistrov pribočnik, ter publicist Miloš Štiblar. Prav slednji je organiziral srečanje med Maistrom in gimnazijci, navdušenimi nad literaturo. Ustanovili so literarni klub Kondor,« je o Maistrovem prihodu v Celje in začetku povezovanja z gimnazijci povzela avtorica razstave.
V času pred prvo svetovno vojno je bilo Celje majhno mesto z nekaj tisoč prebivalci, zaznamovano z izrazitimi nacionalnimi, političnimi in socialnimi nasprotji. »Večinsko prebivalstvo v Celju so predstavljali Nemci, ki so imeli prevladujoč vpliv v ključnih ustanovah. Po drugi strani je tudi slovensko meščanstvo postajalo vse bolj samozavestno in je želelo pokazati svojo prisotnost. Pod parolo ”svoji k svojim” je v Celju vse potekalo dvojno: obstajale so nemške in slovenske šole, društva, ustanove ter celo pokopališče. Kljub temu je bilo v mestu veliko dogajanja in prireditev. Ta kulturni utrip je pomembno zaznamoval Celje v tistem času,« je na odprtju poudarila kustosinja iz Muzeja novejše zgodovine Celje Marija Počivavšek, ki je tako na razstavi kot v katalogu, ki jo spremlja, osvetlila duh in kulturno dogajanje tistega časa v Celju.
Celjski gimnazijci, združeni v literarni klub, so pod Maistrovim mentorstvom izdali pet številk revije Savinja, prva je izšla januarja 1914. Maister je bil urednik tega dijaškega lista, mladim radovednežem pa mentor in prijatelj, ki je nanje naredil vtis za vse življenje. Z začetkom prve svetovne vojne je njihovo izdajanje revije postalo prepovedano. Oblasti so sodelujoče gimnazijce odkrile in zaslišale, grozila jim je izključitev iz gimnazije. »Tako hudo potem le ni bilo. Fantje so bili kaznovani s slabo oceno iz vedenja, kar je prizadelo predvsem dijake, oproščene plačila šolnine,« je pojasnila Juvan in dodala, da nobeden od mladih fantov ni izdal, da je bil njihov mentor in urednik avstro-ogrski stotnik Rudolf Maister. Po besedah avtorice je k temu prispevala njihova zrelost in Maistrova karizma. Znano je, da so nekateri od teh dijakov pozneje postali tudi Maistrovi borci.
Na povezovanje Maistra z gimnazijci danes v Celju spominja spominska plošča na pročelju I. gimnazije. Leta 2009 so v prostorih šole ustanovili tudi Društvo generala Maistra Celje, ki še vedno deluje. »General Maister je vzgajal naše fante, pozneje borce za severno mejo, ki so odločilno prispevali, da je slovenska meja danes tam, kjer je. V naši šoli je bil res za kratek čas, a je zapustil globoko sled,« je ponosno poudaril Anton Šepetavc, ravnatelj I. gimnazije v Celju.
Razstava v Rojstni hiši Rudolfa Maistra nosi naslov Savinja bo naš sveti škapulir, Maister v Celju 1913–1914. Gre za citat iz Maistrovega uvodnika, objavljenega v reviji Savinja. Ker je v ospredju razstave Maistrovo sodelovanje z mladimi gimnazijci, je posebno tudi njeno oblikovanje. »Razstava je oblikovana kot igra medijev. Osnovni pano je videti kot časopisna stran, ostali panoji pa posnemajo vizualni slog družbenega omrežja Instagram,« je pojasnila Alenka Juvan. Razstava bo v Kamniku na ogled eno leto, nato pa bo gostovala v 1. gimnaziji v Celju.
