Letošnje leto je posvečeno spominu na Vlasta Kopača – arhitekta, konservatorja in risarja, ki je pomembno prispeval tudi k ohranjanju kulturne in naravne dediščine Velike planine. Na pobudo Medobčinskega muzeja Kamnik se je sedem slovenskih ustanov povezalo v projekt Vlasto Kopač: ustvarjalec prostora, varuh dediščine in spomina, s katerim želijo njegovo bogato zapuščino približati širši javnosti. V krajih, kjer je živel in deloval, bo potekalo več kot 25 dogodkov, med njimi tudi v Kamniku, kjer so v začetku maja na Gradu Zaprice odprli razstavo Vlasto Kopač – z občutkom do ljudi in prostora.
Nova občasna razstava, ki bo na ogled leto dni, osvetljuje Kopačevo delo pri nastanku turističnega naselja na Veliki planini in pri nekaterih drugih kamniških projektih. S Kamnikom in Kamniškimi Alpami je bil Kopač tesno povezan vse življenje. Projektiral je bivak pod Skuto in sodeloval pri obnovi planinskih koč ter urbanističnem razvoju Kamnika. Izrisal je ureditvene načrte za Mali grad in prenovo planinske koče na Starem gradu. Pozneje se je posvetil tako zaščiti kot turističnemu razvoju Velike planine. Zasnoval je turistično naselje po vzoru tradicionalnih pastirskih bajt – majhnih lesenih koč, prilagojenih človeku in naravi. Projektiral je tudi žičniške naprave, hotel Šimnovec in druge objekte. Njegov urbanistični program iz leta 1964 je določil trajnostni razvoj planine, kjer turizem dopolnjuje, ne pa izrinja tradicionalne dejavnosti. Razstava se osredotoča predvsem na razvoj turističnega naselja, saj je pastirski del v Medobčinskem muzeju Kamnik že predstavljen na stalni razstavi Na planincah luštno biti – življenje na kamniških planinah.
Janja Železnikar iz Medobčinskega muzeja Kamnik in Saša Roškar iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Kranj sta razstavo zasnovali kot poklon Vlastu Kopaču in njegovemu obsežnemu opusu. Poudarili sta njegov neprecenljivi prispevek pri ohranitvi Velike planine in ga hkrati predstavili tudi kot osebnost. »Čeprav ga nisem poznala, sem v letih raziskovanja videla,da je bil skromen, natančen, pedanten, vsestranski in skrajno ustvarjalen. Delal je do svojega zadnjega diha,« je na odprtju povedala Železnikar. Dodala je, da so k nastanku tako obsežne razstave pomembno prispevali tudi številni posamezniki, ki so delili svoje fotografije, filme, spomine in zgodbe s počitnikovanja na Veliki planini in predmete s koč.
Saša Roškar je skozi prizmo časa predstavila pomen Kopačevega dela na velikoplaninski arhitekturi. Ovalna arhitektura, ki je unikum v alpskem svetu, se je ohranila le še v turističnem delu naselja, kar velja za pomemben prispevek Vlasta Kopača. »Njegov pristop je bil celosten – od načrtovanja turistične infrastrukture do umeščanja več kot stotih turističnih koč v prostor. Poseben poudarek je namenil ohranjanju krajine. Želel je, da se po gradnji poskrbi za rastje in ponovno ozelenitev, da se območje ne bi pretirano degradiralo. To je bilo zanj zelo pomembno. V posameznih kočah je načrtoval vse, od stavbne lupine do posameznih detajlov,« je pojasnila Roškar in dodala, da je bila njegova Ruševka primer idealne koče, medtem ko so bile ostale, zgrajene za posameznike ali podjetja, nekoliko okleščene. »V Ruševko je dodal še likovne elemente, ki jih je spoznal pri pastirjih.«
Poleg pogleda nazaj razstava ponudi tudi pogled naprej – ne ponuja odgovorov, temveč predvsem odpira vprašanja o današnjem, tudi netransparentnem in problematičnem razvoju množičnega turizma ter varovanju naravne in kulturne dediščine, kakršnega je zagovarjal Kopač. Avtorici sta poudarili, da njegove ideje ostajajo aktualne, saj opozarjajo na pomen zmernosti, spoštovanja prostora in ohranjanja identitete krajine, ki jo lahko nepremišljeni posegi hitro ogrozijo.
