Slovenska košarka vedno znova dokazuje, da je prava valilnica talentov. Med mlajšo generacijo že nekaj let izstopa Jan Vide. Enaindvajsetletni Domžalčan je, potem ko je opozoril nase pri madridskem Realu, odšel v ZDA, kjer si karierno pot utira v univerzitetni ligi NCAA, ki postaja vse privlačnejša destinacija za slovenske igralce.
»Pogoji za treninge so izjemni, v klubih poskrbijo tudi za vrhunsko prehrano, fitnes, fizioterapijo in drugo podporo,« je v pogovoru za Modre novice povedal Vide, ki sodi med najboljše evropske igralce letnika 2005. Naslednje leto bo, kot pravi, zagotovo še ostal v ameriški študentski ligi, priznava pa, da mu misli uhajajo tudi k Ligi NBA: »To so seveda sanje vsakega košarkarja. Če se bo le ponudila kakšna priložnost, jo bom izkoristil, če ne, pa sem pripravljen tudi za vrnitev v Evropo.«
V letošnji sezoni povprečje 12 točk
Vide je v ZDA pred kratkim končal svojo tretjo sezono. Najprej je igral za Univerzo UCLA, zadnji dve leti pa je član Univerze Loyola Marymount v Los Angelesu. S svojimi igrami v zadnji sezoni je bil zadovoljen, čeprav mu je nagajala poškodba. »Sezona je bila povsem spodobna, čeprav rezultatsko morda ne tako uspešna, kot smo upali. Zaupana mi je bila vloga prvega organizatorja igre in tudi vloga kapetana. To je bila nova izkušnja, v kateri sem zelo užival. Igral sem 30 minut na tekmo, imel veliko zaupanje tako trenerja kot celotne ekipe. Moje povprečje je bilo 12 točk, štiri asistence in tri skoke na tekmo. Med sezono sem imel že povprečje 15 točk, vendar sem zaradi poškodbe nekoliko zastal.«
Načrtuje prestop na konkurenčnejšo univerzo
Poškodba se je zgodila, ko je eden od nasprotnih igralcev pristal na njegovi nogi: »Naslednji dan nisem mogel niti hoditi. Imel sem zlomljeno stopalo in en mesec nisem smel stopiti nanj. To me je nekoliko iztirilo. Zdaj bi si želel zamenjati ekipo, saj hočem narediti korak naprej in biti del marčevske norosti,« se Vide že spogleduje z višjimi cilji, saj si želi igrati v bolj konkurenčnem okolju in se prebiti med elitne ekipe, ki igrajo v najprestižnejših konferencah in so zato tudi pogosteje v televizijskih prenosih.
Marec vedno v znamenju študentske košarke
Sistem Lige NCAA, v kateri sodeluje več kot 360 ekip, ki igrajo v številnih konferencah, je precej kompleksen, želja vsake ekipe pa je, da je del t. i. marčevske norosti (March Madness), kot Američani pravijo vrhuncu sezone študentskega košarkarskega prvenstva, ki je zelo na očeh ameriške športne javnosti (finale zasenči tudi ligo NBA). »March Madness sestavlja 68 ekip. Preden sem prišel na kolidž, nisem vedel, kako deluje sistem, a sem nato spoznal, kaj na primer pomeni, da si v t. i. ”high-major”. To so univerze večjega slovesa, ki igrajo v t. i. Power 5, kar predstavlja skupino petih najmočnejših konferenc, zmagovalec vsake konference pa se neposredno prebije v March Madness.«
Z disciplino združuje šolo in šport
Letošnjo sezono je Vide končal drugi teden marca, a se hitro vrnil k žogi: »Potreboval sem dva tedna premora, da sem se psihično in fizično spočil. Nato sem spet začel trenirati individualno. Zdaj si moram poiskati nov klub. Junija oziroma julija bo skrajni čas, da najdem univerzo, na katero se bom preselil in novembra začel novo sezono.« Pri tem poudarja, da ni enostavno združevati študija in košarkarske kariere: »Imel sem primere, ko sem na dan tekme moral iti v šolo in opraviti test. Študij je zahteven, pričakovanja so kar velika in res moraš biti discipliniran, da se lahko osredotočiš na košarko in da ti šola ne dela težav.«
Sončna Kalifornija in pogled na plažo
Življenja v kampusu ne pozna, saj je njegov dom približno pet minut oddaljen od univerze. »Življenje tu je super, v sončni Kaliforniji se vedno kaj dogaja. Ne razumite me narobe, ne žuriram veliko, je pa zato plaža zelo blizu, le kakšen kilometer od mojega doma, tako da morje lahko vidim kar z balkona. Imam stanovanje, ki si ga delim s soigralcem. Ob tem se veliko družim tudi s svojim dekletom, Američanko, ki se ukvarja s konjeništvom, tako da mi res ni dolgčas.«
Ko te v svoje vrste povabi Real Madrid …
Življenja na tujem se je navadil že skorajda kot otrok, saj je v Madrid, kjer je bil eden od velikih upov slovitega Reala, odšel že pri 14 letih. Kaj za tako mladega fanta pomeni klic Reala, ni treba posebej poudarjati. »Dobro se spomnim dneva, ko me je Real poklical in povabil v svoje vrste. Tega sem si srčno želel, čeprav se je bilo težko ločiti od družine in prijateljev. Toda vedel sem, da to pomeni uresničitev sanj. Real je največji klub v Evropi, pri svoji odločitvi sem imel tudi vso podporo družine. Neverjetna izkušnja je bila to, tista štiri leta so hitro minila, ostali so nepozabni spomini.«
Real popeljal do naslova mladinskega evropskega prvaka
Po epizodi pri Realu, s katerim je maja 2023 v Kaunasu osvojil naslov mladinskega prvaka Evrolige (U-18) in bil izbran za MVP-ja turnirja, so bile odprte številne možnosti. »Razmišljal sem, da bi kariero nadaljeval v Evropi, a so me prepričali, da je Liga NCAA najprimernejša stopnja, preden greš v profesionalno ligo. Tu večinoma igrajo košarkarji, stari med 18 in 22 let. Odločil sem se, da dam prednost tudi večji minutaži, kot bi jo imel v kakšnem evropskem klubu, poleg tega je Liga NCAA v ZDA tudi medijsko bolj znana kot na primer Evroliga.«
Zaslužki, ki presežejo milijon dolarjev letno
Kako mamljiva je Liga NCAA, dokazuje podatek, da se je na tamkajšnjih univerzah do zdaj preizkusilo že okrog 50 slovenskih košarkarjev. Pred kratkim je veliko pozornosti požel ljubljanski branilec pri Heliosu Mark Morano Mahmutović, saj naj bi z Univerzo Syracuse Orange podpisal pogodbo, ki mu prinaša 1,5 milijona dolarjev letne plače, s čimer bi bil (za Lukom Dončićem) drugi najbolje plačani slovenski košarkar. Za pot na drugo stran Atlantika so se v zadnjem času odločili tudi talenti, kot so Saša Ciani, Peter Bandelj, Mark Padjen in Žak Smrekar.
Urban Klavžar lani postal univerzitetni prvak
Spomnimo, da je lani aprila še en Domžalčan Urban Klavžar (letnik 2004) postal celo prvak Lige NCAA, in sicer z ekipo Florida Gators! Njegovega uspeha se je zelo razveselil tudi Jan Vide: »Urbi je moj sosed z Resljeve ulice v Domžalah, poznava se že dolgo, skupaj sva igrala tudi pri vseh mlajših selekcijah Heliosa in seveda sva v stalnem stiku. Ko je imel na začetku sezone turnir v San Diegu, ki je dve uri vožnje iz Los Angelesa, sva se dogovorila za pijačo, saj sem bil ravno takrat prost.«
Agonija domžalske košarke
Ob tem ne moremo mimo težav domžalskega kluba Kansai Helios. Dvakratni državni prvak bije boj za preživetje in prav lahko se zgodi, da se bo zgodil isti scenarij kot pri domžalskem nogometnem klubu, da bodo morali razpustiti člansko ekipo. Jan Vide: »Slabo kaže. Žalostno je, da Domžale, ki so vedno predstavljale bazo za mlade talente, zgodbo končujejo tako kot nogometni klub. Spomini so lepi, težko je gledati to nazadovanje, ne poznam pa točno razlogov, zakaj se to dogaja. Vsekakor upam, da se še da kaj rešiti. Ne bom pozabil, kako sem pri sedmih letih prišel v domžalsko halo, gledal trenerja Zmaga Sagadina, navijal za Helios in se zaljubil v košarko. Igral sem v selekcijah od U-11 do U-17, večkrat smo bili slovenski prvaki!«
Čaka na poziv selektorja Sekulića
Ob tem dodajmo, da je Vide že vse od najmlajših selekcij tudi del slovenske reprezentance. »Bil sem član selekcij U-14, U-16, U-19 in U-20, tako da sem prehodil pot od najmlajših selekcij do zadnje pred člansko reprezentanco.« Velika želja je, da bi zaigral tudi za člansko reprezentanco, ki jo letos čaka nastop na evropskem prvenstvu. »Seveda bi bil rad del tega, to bi bil izjemen dosežek. Igrati za domovino je nekaj najlepšega, ne znam pa povedati, ali se bo to uresničilo. Vsekakor bi priložnost zagrabil z obema rokama.«
M. O.
