V soboto je pri Titanovi brvi potekala vsakoletna spominska slovesnost v spomin na 27. julij 1941. Na ta dan se je na Kamniškem začel upor proti okupatorju, kamniška skupina aktivistov pa je dobila nalogo, da ponoči zažge vojaško skladišče goriva na Zapricah, minira smodnišnico, pretrga telefonske zveze s Kranjem, blokira vse ceste, ki vodijo v Kamnik, poruši mostova prek Kamniške Bistrice na Perovem in uniči še nekatere druge objekte, a akcija zaradi izdaje ni povsem uspela. Iz zasede sta bila ubita Dominik Miklavčič in Anton Mlakar, ki se ju Kamničani, kot prvih žrtev druge svetovne vojne na Kamniškem, vsako leto spomnijo s proslavo ob Titanovi brvi, ob lani obnovljenem spomeniku.
Zbrane na tokratni proslavi je v imenu organizatorjev sprva pozdravila predsednica Krajevnega odbora Kamnik Združenja borcev za vrednote NOB Kamnik Alenka Jevšnik, ki je poudarila pomen narodnoosvobodilnega boja ter moč upora: »Miklavčiču in Mlakarju niso mogli vzeti spomina, kajti mi vsi, smo danes tukaj zbrani zato, da počastimo moč in pogum, ki sta ju popeljala v akcijo proti okupatorju. Žrtev, ki sta jo dala s svojo smrtjo, je bila kruta. Vzela je dve mladi življenji za to, da danes živimo v svobodni Sloveniji. Slava njima in vsem padlim.«
Slavnostni govornik, novinar in publicist Uroš Lipušček je v svojem govoru poudaril pomen kamniške skupine osvobodilnega partizanskega gibanja, kot prvega neposrednega upora proti nacističnemu režimu znotraj rajha in okupirane Evrope ter v nadaljevanju osvetlil tudi dnevno politično situacijo v svetu: ‘Delovanje partizanskih enot na Gorenjskem oziroma v tem delu okupirane Evrope, ki so bili priključeni k tretjemu rajhu, je bilo pomembno iz več strateških vidikov. Šlo je namreč za prvi neposredni upor proti nacističnemu režimu znotraj rajha in okupirane Evrope. Po drugi strani so slovenske partizanske enote v sestavi NOV Jugoslavije, s svojimi akcijami posredno pomagale zaveznikom, tako zahodnim kot tudi Sovjetski zvezi, ustvarjati pogoje za uspešne ofenzivne akcije proti Wermachtu in njegovim pomagačem. Vse to je danes zgodovina, ki je ni mogoče spremeniti, kljub poskusom novodobnih revizionistov, ki poskušajo omalovaževati osvobodilno gibanje. Slovenski kolaboracionisti so med vojno, njihovi nasledniki pa še danes govorili, da bi morali Slovenci počakati, da nas zavezniki osvobodijo, do takrat pa naj bi bilo dovoljeno sodelovanje z nacisti in fašisti v boju proti partizanskemu gibanju. Večina Slovencev k sreči ne meni tako, kljub temu smo priča dvigovanju glav bivših kolabracionistov, ki poskušajo na vsak način prevrednotiti našo zgodovino. Pri tem jim gre na roko tudi sedanji vse bolj napet mednarodni položaj, ko se na svetu očitno postavljajo nova pravila igre, ko razpada povojni mednarodni politični in gospodarski ustroj, v katerem je doslej dominiral zahod, katerega del smo postali tudi mi«
V kulturnem programu so sodelovali pevci Mešanega pevskega zbora Društva upokojencev Kamnik z zborovodkinjo Karlo Urh, povezovalec in recitator je bil Goran Peršin. Posebno noto dogodku so dodale zastavonoše, v častni straži sta bila Dan Menaše in Karin Podbelšek.