torek, 11 februarja, 2025
2.9 C
Kamnik
2.9 C
Kamnik
torek, 11 februarja, 2025
2.9 C
Kamnik
torek, 11 februarja, 2025
2.9 C
Kamnik
torek, 11 februarja, 2025
DomovAktualnoPri Stražarjevih je sonaravno način razmišljanja

Pri Stražarjevih je sonaravno način razmišljanja

V naselju Škocjan v domžalski občini se na idilični, z naravo obdani lokaciji nahaja Bio mlin Stražar. Tukaj “eko” ni samo nekaj modernega, kar se lahko drago proda, pač pa v prvi vrsti način razmišljanja in življenje, ki ga živi David Stražar z družino. »Da ostane še kaj za naslednje rodove,« pravi mladi prevzemnik kmetije, ki piše uspešno zgodbo.


ŠPELA ŠIMENC

Vse skupaj se je začelo generacije nazaj. Na zemlji, kjer se nahaja kmetija, sta kmetovala že Davidova pradedek in prababica, mlin je tu že stoletja. Tudi njemu je bilo povsem jasno, da bo ostal in delal doma. »Tukaj sem od majhnega in jasno mi je bilo, da bo to moje življenje,« pravi David Stražar. Od malega je budno spremljal delo in se kmalu tudi aktivno vključeval v zahtevnejše projekte. Živo se spominja, kako je kot 15-letni fantič  skupaj z očetom naredil valjčni mlin, in sicer ob pomoči 91-letnega mojstra, od katerega je kar srkal znanje. Takrat so večinoma mleli žita za druge kmetije. Izdelke so pričeli prodajati leta 1996, sprva samo moke. David je skoraj dvajset let kasneje, leta 2015, ko je nastajal mlin v današnji podobi, celoten sistem projektiral sam. To znanje občasno predaja tudi naprej, lani je, na primer, montiral mlin v Vipavi.

Na ekološki kmetiji Stražar je glavna panoga ekološko pridelovanje žit, ki jih zmeljejo v svojem mlinu na kamne. Ta je eden največjih v Sloveniji, poleg njega pa so se letos odločili dodati tudi valjčni mlin. Zakaj? »Zato, ker je daleč največje povpraševanje po beli pšenični moki. Vsi bi samo belo, belo, belo in žal brez tega ni več šlo,« razloži sogovornik. Vse moke se pričnejo mleti v mlinu na kamne, da dobijo belo, pa je potrebna še “obravnava” z valjčnim mlinom. »Vsa ostala žita, kot so ajda, pira, rž, oves, ječmen, čičerika, riž … pa se meljejo samo na kamen,« pojasni Stražar.

Izdelke najraje prodajo na domačem pragu

Stražarjeva kmetija je velika 12 hektarov, na katerih sejejo žita. Pri tem kolobarijo. Letos imajo pšenico, piro in ajdo, prihodnje leto bosta še koruza in rž. V letošnji suši jim je kolobarjenje prineslo tudi malo sreče. »Pšenice je letos ogromno, okoli 30 ton smo je pridelali. Pire pa okoli 20 ton in letos tega ne dokupujemo popolnoma nič. Pridelali smo tudi nekaj ajde. Z žiti zaradi suše k sreči ni bilo težav. Bi bilo pa drugače, če bi bilo letos leto za koruzo, to bi bila pa kriza,« pravi sogovornik. Kmetije, kjer dokupujejo, strogo izberejo in so vse ekološke s certifikati. Z njimi imajo sklenjene pogodbe. »Ena kmetija je v Beli krajini, ki za nas seje in prideluje pšenico in koruzo. Eno kmetijo imamo s Prekmurja, tam nam sejejo proso. V Ljutomeru sodelujemo z ekološko kmetijo, kjer nam pridelajo lan, buče in sončnice. Kar se da in kar raste, poskušamo dobiti v Sloveniji, da ne kupujemo drugje. Čičeriko, kvinojo, lešnike, mandeljne, riž in podobno pa pridobimo iz ekološkega kmetijstva znotraj Evropske unije,« nadaljuje David Stražar, s katerim se srečamo v lično urejeni trgovinici, ki jo imajo na kmetiji. Na policah najdemo vse vrste mok (polnozrnate ali krušne), zdrobe, kosmiče, kaše, olja, testenine, piškote in še bi lahko naštevali. David pravi, da se v njihovo trgovinico pripeljejo od vsepovsod in da tudi sam najraje proda izdelke na domačem pragu. Poleg bele pšenične moke prodajo veliko še ovsenih kosmičev, prosene kaše in ajdove kaše.

Bio mlin Stražar, oktober 2022, David Stražar
Foto: Špela Šimenc

Včasih so delali večje količine in več sodelovali z veletrgovci, kar pa sedaj po njegovih besedah zaradi zbijanja cen in vedno višjih stroškov ne gre več. Danes veliko prodajo v hotele in restavracije, precej manj pa v šole in vrtce, kar sogovornik obžaluje. »V šolah in vrtcih imajo na jedilniku sem in tja kakšen domač zdrob, sicer pa čokoladne namaze in podobno,« razočarano pravi Stražar, ki je prepričan, da bi se z večjo ozaveščenostjo vodstev šol in kuharskega osebja tudi tu lahko premaknilo.

Njemu in njegovi družini je zelo pomembno, da so na jedilniku domače, lokalne, ekološko pridelane sestavine. Že njegova mama in oče sta razmišljala v smeri ekološkega kmetovanja, pesticidov niso nikoli uporabljali, tudi gnojili ne: »Če se hočeš iti ekološko kmetovanje, moraš biti v prvi vrsti temu predan sam. Tega se ne grem zaradi denarja, pač pa zaradi duše. Da vem, da varujem zemljo, da bo ostala čim bolj čista za naše otroke.« Če ne bi bil s srcem pri stvari, verjetno David Stražar ne bi zmogel vsakodnevnega delavnika od petih zjutraj do osmih zvečer. Tisti dan, ko smo obiskali njegovo kmetijo, smo ga zmotili, tik preden je šel sejat piro, popoldne pa je načrtoval dostavo, med drugim tudi v Italijo. Delo mu močno olajšajo pomoč mame in dveh zaposlenih. In en prav posebej stroj, ki je bil precejšen finančni zalogaj, a je danes postal nepogrešljiv. Gre za najnovejši optični čistilec (v Sloveniji jih je samo kakšnih šest), ki s pomočjo kamere pregleda vsako žitno zrno, da ni črno ali plesnivo ter da ni prisotnosti drugih semen. Kot razloži Stražar, je to zelo pomembno tako za potrošnika kot za setev.

Kot nobena kmetija tudi Stražarjeva ni povsem brez živali. Za svoje potrebe imajo kokoši, za hišo pa se pasejo konji. Pet jih imajo, otroci tudi malo tekmujejo s poniji. »To je pa za naše veselje,« pove sogovornik, ki mu izzivov v sodobnih turbulentnih časih ne zmanjka. Zato tudi cilji za prihodnost niso velikopotezni. Nima želje, da bi se širil. Da bi le ostalo tako, kot je. Butično, kjer je vsaka stranka dobrodošla.

SORODNI ČLANKI

VREME

Kamnik
mist
2.9 ° C
3.5 °
2 °
87 %
1kmh
100 %
tor
3 °
sre
3 °
čet
8 °
pet
5 °
sob
-0 °

SLEDITE NAM NA