V Samostanu Mekinje v Kamniku je v začetku februarja potekalo strokovno srečanje z naslovom Trajnostno upravljanje destinacij: izzivi in priložnosti daljinske Vodne poti v Kamniško-Savinjskih Alpah. Dogodek je bil namenjen povezovanju odločevalcev, organizacij in društev, ki delujejo v prostoru Kamniško-Savinjskih Alp ter ga upravljajo. Udeležili so se ga predstavniki iz občin Kamnik, Luče, Solčava, Jezersko, Preddvor in Cerklje na Gorenjskem.
Srečanje je bilo prvo v nizu tematskih dogodkov, ki jih organizira Združenje Kamniško-Savinjske Alpe. Namen srečanj je, da se deležniki redno srečujejo, odpirajo skupna vprašanja ter oblikujejo usklajene rešitve za razvoj območja. Tokrat so bile v ospredju vodna pot in vprašanja upravljanja prostora, v prihodnje pa bodo obravnavali tudi mobilnost, varstvo narave in sodelovanje na področju voda.
Cilj tovrstnih srečanj je tudi priprava načrta upravljanja ter oblikovanje jasnih smernic za Združenje Kamniško-Savinjske Alpe z naborom konkretnih ukrepov, kjer bo natančno opredeljeno, kaj se izvaja, kdo je odgovoren in kako se ukrepi udejanjajo v praksi.
Od izvira do izvira: 190 kilometrov vodne dediščine
Eden vidnejših projektov, ki je nastal na temelju povezovanja v okviru Združenja Kamniško-Savinjske Alpe, je zasnova daljinske Vodne poti. Predstavila jo je Barbara Strajnar, višja svetovalka za razvojne projekte.
Daljinska Vodna pot obsega več kot 190 kilometrov poti po slovenskem in avstrijskem ozemlju. Razdeljena je na enajst etap, dolgih približno 17 kilometrov, za katere pohodnik potrebuje štiri do pet ur hoje dnevno. Skupna višinska razlika presega 5000 metrov.
Posebnost poti je, da povezuje reke, jezera, vodne izvire, potoke in slapove na območju Kamniško-Savinjskih Alp. Zasnovana je, kot pot od izvira do izvira in je bolj kot množičnemu turizmu namenjena ozaveščanju ter individualnemu pohodniku.
»Pot je zasnovana kot dolgoročen projekt. Poplave so jo na nekaterih odsekih poškodovale, zato nas zdaj čakata sanacija in obnova posameznih delov. Trasa je nekoč potekala tudi čez viseči most, ki ga danes ni več mogoče vzpostaviti v prvotni obliki, zato se moramo dogovoriti, kako bomo pot na tem delu uredili in upravljali. Vedno obstaja tudi možnost naravnih vplivov – denimo podrtih dreves – zato je redno vzdrževanje nujno. Ker je v projekt vključenih več občin, bo vsaka določila upravljavca posameznega odseka ter zagotovila potrebna sredstva. Posebno pozornost bo treba nameniti spremljanju kakovosti vode, ki mora ostati resnično čista,« je pojasnila Barbara Strajnar.
Dodala je, da so se tokrat srečanja udeležili tudi predstavniki iz Avstrije. Doslej sodelovanje še ni bilo intenzivno, zato so se pri oblikovanju pristopov pogosto oprli na lastna opazovanja in merjenja na avstrijskih izvirih. V prihodnje si želijo bolj usklajenega čezmejnega sodelovanja.
Projekt Dodana vrednost vode kot okvir povezovanja
Srečanje je potekalo v okviru projekta Dodana vrednost vode, ki povezuje lokalne akcijske skupine na območju Kamniško-Savinjskih Alp ter čezmejnega partnerja na avstrijskem Koroškem. Dogodek je predstavljal prvega v nizu strokovnih srečanj, namenjenih skupnemu razmisleku o razvoju in trajnostnem upravljanju območja.
Udeležence je v uvodu nagovoril župan Matej Slapar, ki je poudaril, da vodne poti niso zgolj turistični produkt, temveč zgodba o naravi, prostoru in ljudeh. Čiste in zdrave vode so temelj življenja, naravnega ravnovesja ter kakovosti bivanja lokalnega prebivalstva.
»Naše reke, izviri in potoki so neprecenljiv naravni kapital, ki ga moramo skrbno varovati – ne le zaradi obiskovalcev, temveč predvsem zaradi prihodnjih generacij. Trajnostno upravljanje voda pomeni odgovornost, zmernost in spoštovanje narave, hkrati pa priložnost za razvoj turizma, ki temelji na vrednotah, ne na izkoriščanju,« je dejal.
Koordinatorka Združenja Kamniško-Savinjske Alpe Sara Bitenc je poudarila potrebo po tesnejšem povezovanju deležnikov ter poudarila vlogo daljinske Vodne poti kot orodja za usklajeno upravljanje prostora in usmerjanje turističnih tokov.
»To je tek na dolge proge«
Stavek, ki se je na dogodku ponovil večkrat, je bil: »To je tek na dolge proge.« Celotno območje bo treba razvijati in varovati skupaj, pri tem pa ohranjati ravnotežje med dostopnostjo, doživljanjem in varovanjem narave.
V projekt so vključene vse tri lokalne akcijske skupine (LAS), ki delujejo na območju Kamniško-Savinjskih Alp, kar predstavlja pomemben korak k enotnejšemu upravljanju destinacije in boljšemu povezovanju med lokalnimi skupnostmi.
Voda kot odgovornost in priložnost
Nato je sledila okrogla miza, na kateri so Marko Slapnik (Zavod Poseben dan), Marko Petek (PD Kamnik), Rajko Slapnik (Jamarski klub Kamnik), Rok Teul (Park Jezersko), Boštjan Jelovčan (vodni somelje) in Leon Kebe skupaj z moderatorjem Martinom Šolarjem razpravljali o konkretnih vprašanjih upravljanja poti.
Pomemben del razprave je bil namenjen spremljanju kakovosti in količine podzemne vode. Tudi letos je bilo predstavljeno zaključno poročilo o raziskavah kakovosti in količine podzemne vode za leto 2024, katerega avtorji so Rajko Slapnik, Vid Kregar in Benjamin Lap.
»Kamniško-Savinjske Alpe predstavljajo gorski masiv z velikimi zalogami pitne vode, vendar se stanje narave na nekaterih območjih slabša. Izviri so živi sistemi, ki jih je treba redno spremljati in analizirati. Le na podlagi strokovnih analiz se lahko odgovorno odločamo o njihovi uporabi,« je poudaril Rajko Slapnik. V Jamarskem klubu se že skoraj 50 let ukvarjajo z raziskovanjem podzemlja.
Ob izvirih se izvajajo meritve, ki pokažejo, katere vode so pitne. Organizirajo se tudi festivali pitne vode in degustacije, s katerimi želijo prebivalce in obiskovalce ozaveščati o pomenu varovanja vodnih virov. Sprva je šlo predvsem za raziskovalno delo, kasneje pa so razmišljanje nadgradili z vključevanjem dijakov in osnovnošolcev ter s konkretnimi koraki za ohranjanje vodne dediščine.
Ker območje Kamniško-Savinjskih Alp ni gosto poseljeno, je voda še vedno kakovostna, vendar to ne pomeni, da jo lahko jemljemo za samoumevno.
Pot kot orodje, ne kot cilj
Razprava na dogodku je segla od vzdrževanja in označitve poti do varovanja naravnega okolja, sodelovanja lokalnih društev ter interpretacije vodne dediščine. Posebej so izpostavili pomen zgodb ljudi, ki živijo ob vodi, saj pot ne povezuje le naravnih znamenitosti, temveč tudi skupnosti.
Odprli so vprašanja prihodnje smeri razvoja: kakšno doživetje želimo ponuditi, komu je pot namenjena in kako jo umestiti v prostor na sistematičen način. Poudarili so tudi, da bi bilo marsikje mogoče traso še izboljšati oziroma optimizirati.
Izpostavljena je bila ideja manjših lokalnih vodnih krogov, na primer Mala izvirska pot v dolini Kamniške Bistrice, ki povezuje pet izvirov. Takšni krogi so lahko prva stopnja razvoja in dober model za širitev, podobne pobude pa nastajajo tudi drugod po Kamniško-Savinjskih Alpah.
»Pot mora postati orodje in ponudba,« je bilo slišati v razpravi – orodje za varovanje narave, usmerjanje turizma in povezovanje lokalnega okolja.
Kako naprej?
Srečanje je bilo prvo v nizu tematskih dogodkov, namenjenih skupnemu razmisleku o prihodnosti destinacije Kamniško-Savinjske Alpe. V prihodnje bodo obravnavali še mobilnost, varstvo narave, sodelovanje med občinami in druge ključne teme.
Velik poudarek ostaja na delu z mladimi, saj – kot so poudarili – na mladih stoji svet. Prav ozaveščanje prebivalcev in dolgoročno razumevanje pomena vode sta temelj trajnostnega razvoja.
Vprašanje, ki ostaja odprto, je, kam bo šla pot naprej. Odgovor ni le v kilometrih in etapah, temveč v skupni viziji prostora, kjer voda ni le naravni vir, temveč vrednota, ki povezuje.
