Kokain je za konopljo druga najbolj razširjena prepovedana droga v Evropi, najnovejše analize Agencije Evropske unije za droge (EUDA), ki temeljijo na analizi odpadnih voda, pa kažejo, da njegova uporaba narašča. Skrb vzbujajoči so tudi podatki za območje Centralne čistilne naprave Domžale-Kamnik, kamor se stekajo odpadne vode iz občin Domžale, Kamnik, Mengeš, Trzin, Komenda in Cerklje na Gorenjskem.
Leta 2025 je bila na tem območju izmerjena vrednost 633,02 miligrama ostankov kokaina na 1000 prebivalcev na dan, kar je 272,42 miligrama več kot leto prej. S tem se območje Domžale-Kamnik uvršča na peto mesto v Evropi po rasti ostankov kokaina v odpadnih vodah. »Skrbi nas, saj med osebami iz Kamnika in Domžal, ki so vključene v programe zdravljenja, ne zaznavamo bistveno povečane uporabe kokaina. To lahko pomeni, da se je uporaba povečala predvsem med tako imenovano skrito populacijo, torej med ljudmi, ki še niso vključeni v obravnavo in večinoma še niso prepoznani kot uporabniki drog,« je o tej problematiki povedal slovenski psihiater Andrej Kastelic.
Nevarni vplivi na telo in um
Strokovnjaki iz Centra za preprečevanje in zdravljenje odvisnih od prepovedanih drog Zdravstvenega doma Ljubljana opozarjajo, da ima uporaba kokaina hude posledice za kardiovaskularni sistem. Droga povzroča povišan srčni utrip in krvni tlak ter močno obremeni srce. »Pri dolgotrajni zlorabi opažamo srčno popuščanje, hude razjede na okončinah, še posebej na mestu injiciranja. Pri nazalni uporabi, kar je pogost način uporabe, opažamo razjede nosnega pretina. Na psihični ravni kokain povečuje možnost nastanka depresije in drugih psihičnih motenj, kot so psihoze, anksioznost in preganjavice. Ob tem poudarjamo, da kokain vsebuje tudi različne primešane snovi, ki jih preprodajalci dodajajo kokainu. Te lahko povzročijo resne zdravstvene težave tudi pri občasnih uživalcih in ne samo pri rednem in dolgotrajnem uživanju te droge,« so sporočili iz centra, v katerega so vključeni tudi uporabniki z območja Kamnika in Domžal.
Kokain vpliva na možgane tako, da ustvarja občutek ugodja, spremeni zaznavanje, presojo in mišljenje ter daje lažen občutek samozavesti. Sprva lahko poveča koncentracijo, pri večjih odmerkih, predvsem pri intravenozni uporabi ali kajenju, pa povzroča močno evforijo. Med znaki uporabe so lahko zmanjšan apetit, nizka telesna teža, zategnjene obrazne mišice oziroma čeljusti, pri moških pa tudi težave z erekcijo.
Zmotno je prepričanje, da je občasna oziroma rekreativna uporaba varna. Kokain namreč ne glede na zaužito količino in pogostost uporabe povzroča hitro in močno psihično zasvojenost. Čeprav za razliko od heroina ne povzroča izrazitih telesnih odtegnitvenih simptomov, lahko sproži zelo močno psihološko željo po ponovni uporabi, ki se ji je težko upreti.
Porast zaznavajo tudi pri obravnavah
Porast uporabe kokaina opažajo tudi v Centru za preprečevanje in zdravljenje odvisnih od prepovedanih drog Zdravstvenega doma Ljubljana, kjer na letni ravni obravnavajo več kot 700 uporabnikov prepovedanih drog.
»Pri naših pacientih redno opravljamo urinske teste na prisotnost različnih psihoaktivnih snovi, tudi kokaina, zato lahko z gotovostjo potrdimo porast pozitivnih testov na prisotnost kokaina. Prav tako opažamo porast uporabe pomirjeval in uspaval, kanabisa ter poživil. Tudi po podatkih NIJZ v Sloveniji uporaba kokaina strmo narašča. V program CPZOPD so vključeni tudi posamezniki z območja Domžal in Kamnika,« so pojasnili v CPZOPD Zdravstvenega doma Ljubljana.
Kam po pomoč?
Za vključitev v programe pomoči posamezniki ne potrebujejo zdravniške napotnice, pogoj je urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje v Republiki Sloveniji. Prebivalci Domžal, Kamnika in okolice se lahko neposredno obrnejo na Center za preprečevanje in zdravljenje odvisnih od prepovedanih drog Zdravstvenega doma Ljubljana ali na Center za zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog, ki deluje pod okriljem Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana.
V proces zdravljenja se lahko na željo pacienta vključijo tudi njegovi ožji družinski člani. Kadar posameznik še ni pripravljen na zdravljenje, lahko osebje centra svojcem ponudi splošne informacije in usmeritve. Za svetovanje, podporo in usmerjanje v stiski pa se lahko svojci obrnejo tudi na nevladne organizacije, kot sta Društvo Projekt Človek in DrogArt.
