Letos mineva 30 let od položitve temeljnega kamna za gradnjo osnovne šole Šmartno v Tuhinju in postavitve pilotnega bazena Term Snovik v nastajanju. Ker sta oba projekta pomembno in trajno zaznamovala razvoj Tuhinjske doline, so v Turističnem društvu Tuhinjska dolina ob visoki obletnici pripravili tridnevno praznovanje s fotografsko razstavo in predstavitvijo nove brošure s turističnimi ponudniki, okroglo mizo in rokodelskimi delavnicami.
Na fotografski razstavi Tuhinjska dolina danes, ki bo v restavraciji term Snovik na ogled do konca septembra, je razstavljenih dvanajst fotografij na platnu, od katerih je deset posnetih iz zraka. Osem fotografij prikazuje krajevne skupnosti Nevlje, Sela, Srednja vas, Šmartno, Pšajnovica, Zgornji Tuhinj, Špitalič in Motnik. Preostale fotografije prikazujejo Menino planino in terme Snovik. Dve fotografiji iz leta 1994 prikazujeta polaganje temeljev za OŠ Šmartno in postavitev pilotnega bazena Term Snovik. Ob fotografski razstavi so člani turističnega društva predstavili tudi novo brošuro v slovenskem in angleškem jeziku, v kateri je nanizanih 30 turističnih ponudnikov in je namenjena gostom Term Snovik.
O viziji razvoja Tuhinjske doline
Okrogla miza Tuhinjska dolina: moč znanja in turizma za njen razvoj je ponudila kratek vpogled v prehojeno pot tako term Snovik in šole Šmartno v Tuhinju kot celotne doline, osredotočila pa se je na vizijo, kam in kako naprej z razvojem doline, ter se dotaknila problematike, kako motivirati mlade in jih uspešno zadržati na podeželju.
V pogovoru, odstiranju različnih vidikov in iskanju možnosti za razvoj celotne doline so sodelovali Robert Drobnič, namestnik generalnega direktorja Direktorata za regionalni razvoj na Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj, dr. Justina Erčulj soustanoviteljica Društva Ravnateljska akademija, Teo Hrvoje Oršanič, direktor Zavoda RS za varstvo narave, etnolog Janez Bogataj, Miša Novak, zunanja strokovna sodelavka pri oblikovanju kamniške strategije turizma 2030, Katarina Adam, direktorica Term Snovik – Kamnik, d.o.o., Sonja Kropivšek s kmetije in sirarne Pr’Gabršk, Noah Charney, umetnostni zgodovinar in romanopisec, Luka Svetec, direktor Zavoda za turizem in šport Kamnik, Matic Hribar, predsednik Športnega društva Šmartno v Tuhinju, in Darja Krašovec, ravnateljica OŠ Šmartno v Tuhinju.
Drobnič je razložil, da je od 3,2 milijarde evrov, kolikor kohezijskih sredstev ima na voljo celotna Slovenija za prihodnjih sedem let, razvoju regij namenjene le pol milijarde, kar je malo, saj je v posamezni razvojni regiji, teh je v Sloveniji 12, za kar 2 milijardi potreb. Zato je za uspešno pridobivanje kohezijskih sredstev zelo pomembno, da so projekti regijski s povezovanjem različnih institucij, nikakor pa ne lokalni.
Podeželska šola je srce kraja
Erčulj je orisala dobro delo šole Šmartno v Tuhinju, hkrati pa poudarila tudi pomen podeželske šole, ki otrok ne samo uči, ampak tudi vzgaja za skupnost, hkrati pa predstavlja kulturno in družabno središče kraja. Na vprašanje, kako zadržati mlade na podeželju, je odgovoril Matic Hribar, ki iz lastne izkušnje meni, da je dobro, da mlade neposredno nagovorimo k delu v domačem okolju, saj slednje prinaša zadovoljstvo, da nekaj narediš za lokalno skupnost, ohranjaš tradicijo, ob tem pa je poudaril, da je na tej poti izredno pomembno tudi usmerjanje dobrih mentorjev in podpora ekipe. »Tako ne glede na napor in težave vidiš smisel v svoji aktivnosti,« je poudaril Hribar. Svoj vidik je predstavila tudi 32-letna Sonja Kropivšek, ki se je skupaj z mlajšim bratom odločila, da ostane doma in nadaljuje tradicijo kmetije in sirarne Pr’ Gabršk. »Zdelo se mi je vredno nadaljevati zgodbo, ki sta jo začela starša,« je dejala.
Ne kolesarska pot, ampak ”kolesarjeva pot”
Oršanič je spregovoril o ohranjanju narave, zavarovanih in ogroženih vrstah v Tuhinjski dolini, povedal pa tudi, da je Zavod za varstvo narave izdal negativno mnenje za kolesarsko pot Kamnik–Vransko na odseku skozi sotesko Nevljice. Slednja je eden od posebnih, vrednih delov narave v Sloveniji in bi se z umeščanjem kolesarske infrastrukture razvrednotila, saj bi uničili lastnosti, zaradi katerih je bila naravna vrednota opredeljena. Pojasnil je, da imajo konkreten predlog, in sicer se ta del kolesarske poti spremeni v ”kolesarjevo pot”: kolesar sestopi s kolesa, si v soteski ogleda posebnosti, opremljene z opisi ter se vrne na kolesarsko pot ob cesti. »Pri tem lahko Zavod konkretno pomaga, svetuje in izvede določene aktivnosti. Soteska namreč ponuja izjemne botanične posebnosti, ki jih najdemo le še na redkih lokacijah v Sloveniji, ter izjemne geomorfološke in hidrološke oblike,« je dejal.
Treba bo raziskati kulinariko in gastronomijo območja
Bogataj je poudaril, da mlade vključimo, tako da jim damo dovolj zgodaj zahtevne naloge. Razložil je, da je projekt Okusi Kamnika prinesel tudi nekaj jedi, značilnih za Tuhinjsko dolino, kot so tuhinjski kruh, tuhinjska fila, prekmaš, prekmaševa župa, tuhinjska postrv s kašo in gomoljno zelenjavo, tuhinjske postrvje rezine, štruklji, sicer pa je območje Tuhinjske doline še slabo raziskano, zato bo v prihodnje pomembno raziskati kulinariko in gastronomijo območja, ki je lahko v prihodnje pomemben del turistične prepoznavnosti doline. »Pri zbiranju gradiva bi lahko koristno sodelovali tudi učenci tuhinjske osnovne šole,« je dodal, medtem ko je ravnateljica Krašovec povedala, da prav za letošnje šolsko leto načrtujejo, da se bodo z učenci lotili te naloge.
Pridobili gradbeno dovoljenje za novi hotel in velnes
Novak je predstavila novo strategijo turizma v občini Kamnik do leta 2030, v kateri je Tuhinjska dolina z Menino planino prepoznana kot eden od treh ključnih turističnih območij občine. Adam je povedala, da so v vseh 30 letih gostili 2,9 milijona kopalcev, v apartmajskem naselju je bivalo 207.960 gostov iz 123 držav in ustvarilo 651.899 nočitev. Dodala je, da so letos že odprli nov eko kamp, hkrati pa dosegli tudi pomemben mejnik, spremembo prostorskega načrta in pridobitev pravnomočnega gradbenega dovoljenja za nov hotel s 75 sobami in razširitev velnesa. »Te investicije niso zgolj gradbeni projekti, temveč korak naprej v naši zavezanosti k odličnosti, s katerimi bomo izboljšali ponudbo in gostom omogočili še boljše, nepozabno doživetje, hkrati pa je to tudi priložnost za nove zaposlitve in karierni razvoj,« je poudarila in dodala, da bo v prihodnje treba rešiti še nekaj izzivov, »želimo si dodatne nacionalne in lokalne podpore, saj smo še vedno na lastni čistilni napravi in lastnih vodnih virih, potrebujemo bolj dostopno cestno in kolesarsko infrastrukturo, ki bo koristila tako domačinom kot gostom term.«
Ob 20-letnici Turističnega društva Tuhinjska dolina tudi zbornik
Charney, ki sodeluje s Slovensko turistično organizacijo, Turizmom Ljubljana in Turizmom Bled ter je bil lani ambasador slovenskega turizma, je izpostavil tri taktike za ustvarjanje zgodb, s katerimi privabimo goste. To so značilna lokalna kulinarika, lov za zakladom in zgodbe v knjigah ali kratkih filmih. Svetec je izpostavil močne točke Tuhinjske doline: odlično začrtane strategije in močno upravljanje, sodelovanje in povezovanje, sledenje turističnim trendom, prostor za lokalne ponudnike, trajnostni razvoj itd.
Vsi sklepi, ki jih je prinesel pogovor, bodo poleg člankov in razprav udeležencev okrogle mize objavljeni tudi v zborniku, kjer bo tudi predstavitev celovitega 30-letnega razvoja Tuhinjske doline, današnja podoba ter prihodnji načrti ter ambicije. Zbornik bo izšel ob 20-letnici Turističnega društva Tuhinjska dolina, ki bo prihodnje leto.
Sedem zahval za pomemben prispevek pri razvoju in prepoznavnosti
Po okrogli mizi so se za pomemben prispevek pri razvoju in prepoznavnosti Tuhinjske doline zahvalili Miru Štebetu za pomemben novinarski doprinos pri širjenju prepoznavnosti Tuhinjske doline in občine Kamnik na nacionalni televiziji RTV Slovenija, Matjažu Brojanu za pomemben novinarski doprinos pri širjenju prepoznavnosti Tuhinjske doline in občine Kamnik na nacionalnem radiu RTV Slovenija, Primožu Hiengu za pripravo izjemne predstavitve Tuhinjske doline in občine Kamnik v tiskanih medijih, Duši Podbevšek-Bradač za pomemben novinarski doprinos pri širjenju prepoznavnosti Tuhinjske doline in občine Kamnik v tiskanih medijih, Marjanu Vodniku za izjemen prispevek pri začetnih aktivnostih nastajanja Term Snovik – Kamnik, Heleni Križnik za strokovno podporo pri nastajanju Term Snovik – Kamnik in Antonu Hočevarju za pomembno podporo pri uresničevanju razvojne poti Tuhinjske doline.
