četrtek, 18 julija, 2024
19.2 C
Kamnik
19.2 C
Kamnik
četrtek, 18 julija, 2024
19.2 C
Kamnik
četrtek, 18 julija, 2024
19.2 C
Kamnik
četrtek, 18 julija, 2024
DomovAktualnoMoč močvirij na razstavnih panojih

Moč močvirij na razstavnih panojih

Na ploščadi pred Športno dvorano Domžale so v ponedeljek odprli novo razstavo društva Terra Anima z naslovom: Močvirje je vir moči. Na panojih so predstavljene čudovite fotografije močvirja, ki so pospremljene z nekaj osnovnimi informacijami o tem pomembnem in ogroženem ekosistemu s citati, ki govorijo o lepoti močvirij. Predstavljen je tudi Krajinski park Češeniške in Prevojske gmajne.


»S to razstavo želimo počastiti močvirja, ampak ne na način, da obeležujemo nekaj, kar je nekoč bilo in tega nikoli več ne bo, ampak v upanju, da to ohranimo in zaščitimo. Da bodo mokrišča obstala. Okoli 90 odstotkov smo jih v zadnjih stotih letih že izgubili. Močvirja so ledvice v pokrajini, so tista, ki prečiščujejo vodo in skrbijo za zaloge pitne vode. Njihova vloga je več kot jasna postala tudi v času poplav, saj zadržujejo vodo.  So zakladnica biotske raznovrstnosti, vir moči in hranijo življenjsko energijo,» je močvirja predstavila Špela Kaplja iz društva Terra Anima, ki je nato pred številnim občinstvom povedala zgodbo o moškem in pol ženski-pol lisici, ki sta nekaj časa živela skupaj, dokler je moški ni izgnal iz svojega doma. Ta pravljica, po mnenju pripovedovalke, govori tudi o nas, ki smo iz svojega življenja izgnali naravo in zdaj sedimo pred vrati svoje hiše in se ne zavedamo, kaj je tisto, kar pogrešamo. Pri razstavi so sodelovali tudi člani Fotokino kluba Mavrica.

»V Občini Domžale in Občini Lukovici smo lani dobili Krajinski park Češeniške in Prevojske gmajne, ki je zaščitil velik del mokrišč in gozda; s to razstavo smo ga želeli tudi počastiti. Del gozda je zaščiten in bo tak tudi ostal. Je pa še en košček, tik ob meji krajinskega parka, in sicer območje močvirja in gozda Želodnik, ki je ostal nezaščiten in mu grozi gradnja poslovne cone. Mislili smo, da se z vsem zavedanjem o pomenu močvirij, to ne bo zgodilo, ampak načrti so še vedno v teku. Zato smo se odločili, da se še naprej borimo proti gradnji poslovne cone in ta razstava je del teh prizadevanj,« je še dodala Kaplja. V Društvu Terra Anima so tudi zbirali podpise proti gradnji poslovne cone, ki so jih predali tako domžalski županji Renati Kosec kot tudi pristojnemu ministrstvu. Verjamejo, da v Občini Domžale obstaja dovolj drugih območij, tudi degradiranih, za postavitev cone.  

»Pozdravljam vse pobude, tudi to od Društva Terre Anima za ohranjanje mokrišč. Gre pa v primeru Želodnika za državno zemljišče, le država zato lahko tu naredi spremembo prostorskega načrta,« je odgovorila županja, ki pravi, da jim je v interes postavljanje con, prijaznih okolju. Zaveda se tudi, da v občini še obstajajo močvirja, ki bi jih lahko zaščitili z občinskimi akti. Pobudo za zaščito enega takega območja so že prejeli, županja pravi, da jo bodo uvrstili na eno izmed naslednjih sej občinskega sveta.

V Trzinu so močvirja najprej izgubili, nato pa zavarovali

Močvirja pa so tudi v drugih modronovičnih občinah. Tista v Trzinu je na odprtju razstave predstavila zunanja sodelavka Občine Trzin Maja Brozovič. »Večino mokrišč v Trzinu smo uničili. Naselje Mlake in poslovna cona Trzin sta se razvili na nekdanjih močvirjih. Nanje še spominjajo ledinska imena ulic (Blatnice, Motnica), ki se imenujejo po potokih, ki so še v prejšnjem stoletju imeli svojo strugo, tam, kjer so danes hiše. Močvirske logarice in močvirski tulipani so rastli ob Pšati, ki je vijugala po celotnem območju,« je trzinska naravovarstvenica predstavila problematiko in poudarila, da so zahvaljujoč posameznikom in društvom trzinska močvirja, ki so še ostala, zavarovali kot lokalne vrednote, občina pa je tudi s pomočjo evropskih sredstev odkupila zemljišča, kjer močvirja so. »Ko smo se začeli zavedati, kaj smo izgubili, smo začeli aktivnosti za ohranjanje. Upam, da se bodo vsi zavedali, da je še čas, da ohranimo močvirje, saj razvoj ni samo širitev poslovnih con,« je še dodala.

Spregovoril je tudi Trzinec in nekdanji novinar Miro Štebe, ki je živel petdeset metrov stran od nekdanjega močvirja: »Doživel sem, kako so mokrišča uničevali. Sanjal sem o nekdanjih nasadih cvetja, kronic, močvirskih tulipanov. Tudi v grb Trzina smo dali močvirski tulipan ali žerjavček. Ko je zraslo novo naselje, smo jih želeli rešiti, a nam ni uspelo. Kasneje sem sam našel, še kar nekaj rastišč, tudi v občini Domžale. A rastišča niso dobro zaščitena, med drugim jih uničujejo tudi kmetje.« Za podrobne informacije, kje so rastišča v Domžalah, ga je zaprosila tudi domžalska županja.

Na odprtju razstave je zapela 12-letna Brina Manja Slak, ki se tudi sama zaveda pomena močvirij. Panoje pa si lahko ogledate še vse do 1. aprila.

SORODNI ČLANKI

VREME

Kamnik
broken clouds
19.2 ° C
20.3 °
17.8 °
88 %
1.5kmh
75 %
čet
30 °
pet
32 °
sob
27 °
ned
31 °
pon
26 °

SLEDITE NAM NA

Najbolj brano

DomovAktualnoMoč močvirij na razstavnih panojih

Moč močvirij na razstavnih panojih

Na ploščadi pred Športno dvorano Domžale so v ponedeljek odprli novo razstavo društva Terra Anima z naslovom: Močvirje je vir moči. Na panojih so predstavljene čudovite fotografije močvirja, ki so pospremljene z nekaj osnovnimi informacijami o tem pomembnem in ogroženem ekosistemu s citati, ki govorijo o lepoti močvirij. Predstavljen je tudi Krajinski park Češeniške in Prevojske gmajne.


»S to razstavo želimo počastiti močvirja, ampak ne na način, da obeležujemo nekaj, kar je nekoč bilo in tega nikoli več ne bo, ampak v upanju, da to ohranimo in zaščitimo. Da bodo mokrišča obstala. Okoli 90 odstotkov smo jih v zadnjih stotih letih že izgubili. Močvirja so ledvice v pokrajini, so tista, ki prečiščujejo vodo in skrbijo za zaloge pitne vode. Njihova vloga je več kot jasna postala tudi v času poplav, saj zadržujejo vodo.  So zakladnica biotske raznovrstnosti, vir moči in hranijo življenjsko energijo,» je močvirja predstavila Špela Kaplja iz društva Terra Anima, ki je nato pred številnim občinstvom povedala zgodbo o moškem in pol ženski-pol lisici, ki sta nekaj časa živela skupaj, dokler je moški ni izgnal iz svojega doma. Ta pravljica, po mnenju pripovedovalke, govori tudi o nas, ki smo iz svojega življenja izgnali naravo in zdaj sedimo pred vrati svoje hiše in se ne zavedamo, kaj je tisto, kar pogrešamo. Pri razstavi so sodelovali tudi člani Fotokino kluba Mavrica.

»V Občini Domžale in Občini Lukovici smo lani dobili Krajinski park Češeniške in Prevojske gmajne, ki je zaščitil velik del mokrišč in gozda; s to razstavo smo ga želeli tudi počastiti. Del gozda je zaščiten in bo tak tudi ostal. Je pa še en košček, tik ob meji krajinskega parka, in sicer območje močvirja in gozda Želodnik, ki je ostal nezaščiten in mu grozi gradnja poslovne cone. Mislili smo, da se z vsem zavedanjem o pomenu močvirij, to ne bo zgodilo, ampak načrti so še vedno v teku. Zato smo se odločili, da se še naprej borimo proti gradnji poslovne cone in ta razstava je del teh prizadevanj,« je še dodala Kaplja. V Društvu Terra Anima so tudi zbirali podpise proti gradnji poslovne cone, ki so jih predali tako domžalski županji Renati Kosec kot tudi pristojnemu ministrstvu. Verjamejo, da v Občini Domžale obstaja dovolj drugih območij, tudi degradiranih, za postavitev cone.  

»Pozdravljam vse pobude, tudi to od Društva Terre Anima za ohranjanje mokrišč. Gre pa v primeru Želodnika za državno zemljišče, le država zato lahko tu naredi spremembo prostorskega načrta,« je odgovorila županja, ki pravi, da jim je v interes postavljanje con, prijaznih okolju. Zaveda se tudi, da v občini še obstajajo močvirja, ki bi jih lahko zaščitili z občinskimi akti. Pobudo za zaščito enega takega območja so že prejeli, županja pravi, da jo bodo uvrstili na eno izmed naslednjih sej občinskega sveta.

V Trzinu so močvirja najprej izgubili, nato pa zavarovali

Močvirja pa so tudi v drugih modronovičnih občinah. Tista v Trzinu je na odprtju razstave predstavila zunanja sodelavka Občine Trzin Maja Brozovič. »Večino mokrišč v Trzinu smo uničili. Naselje Mlake in poslovna cona Trzin sta se razvili na nekdanjih močvirjih. Nanje še spominjajo ledinska imena ulic (Blatnice, Motnica), ki se imenujejo po potokih, ki so še v prejšnjem stoletju imeli svojo strugo, tam, kjer so danes hiše. Močvirske logarice in močvirski tulipani so rastli ob Pšati, ki je vijugala po celotnem območju,« je trzinska naravovarstvenica predstavila problematiko in poudarila, da so zahvaljujoč posameznikom in društvom trzinska močvirja, ki so še ostala, zavarovali kot lokalne vrednote, občina pa je tudi s pomočjo evropskih sredstev odkupila zemljišča, kjer močvirja so. »Ko smo se začeli zavedati, kaj smo izgubili, smo začeli aktivnosti za ohranjanje. Upam, da se bodo vsi zavedali, da je še čas, da ohranimo močvirje, saj razvoj ni samo širitev poslovnih con,« je še dodala.

Spregovoril je tudi Trzinec in nekdanji novinar Miro Štebe, ki je živel petdeset metrov stran od nekdanjega močvirja: »Doživel sem, kako so mokrišča uničevali. Sanjal sem o nekdanjih nasadih cvetja, kronic, močvirskih tulipanov. Tudi v grb Trzina smo dali močvirski tulipan ali žerjavček. Ko je zraslo novo naselje, smo jih želeli rešiti, a nam ni uspelo. Kasneje sem sam našel, še kar nekaj rastišč, tudi v občini Domžale. A rastišča niso dobro zaščitena, med drugim jih uničujejo tudi kmetje.« Za podrobne informacije, kje so rastišča v Domžalah, ga je zaprosila tudi domžalska županja.

Na odprtju razstave je zapela 12-letna Brina Manja Slak, ki se tudi sama zaveda pomena močvirij. Panoje pa si lahko ogledate še vse do 1. aprila.

SORODNI ČLANKI

VREME

Kamnik
broken clouds
19.2 ° C
20.3 °
17.8 °
88 %
1.5kmh
75 %
čet
30 °
pet
32 °
sob
27 °
ned
31 °
pon
26 °

SLEDITE NAM NA

Najbolj brano