V petek, 1. maja 2026, je v organizaciji DKD Solidarnost Kamnik in ob podpori Občine Kamnik pri Planinskem domu v Kamniški Bistrici potekala tradicionalna prireditev ob mednarodnem prazniku delavstva 1. maju, največjemu praznovanju socialnih in gospodarskih dosežkov mednarodnega delavskega gibanja. Na prireditvi so poudarili, da Kamniška Bistrica ostaja prostor delavske tradicije, spominov in povezovanja, kjer se že več kot stoletje ohranja duh mednarodnega praznika dela – 1. maja.
Ta praznik, ki ga po svetu zaznamujemo kot simbol boja za pravice delavcev, dostojno delo in socialno pravičnost, ima tudi v Sloveniji globoke korenine. Spremljajo ga številni običaji, med njimi kresovi na predvečer, ki simbolizirajo upor, solidarnost in upanje, ter prvomajske budnice, ki že ob zori napolnijo kraje z glasbo in prazničnim vzdušjem.
Praznovanje se je začelo že v zgodnjih jutranjih urah, ko so po Kamniku in širši okolici zadonele prvomajske budnice. Mestna godba Kamnik je svojo pot začela na Glavnem trgu in jo nadaljevala skozi številne kraje, vse do Kamniške Bistrice, kjer je opoldne sklenila tradicionalno prvomajsko bujenje. Godba Tuhinjska dolina je s svojo budnico dodatno obogatila praznično dogajanje v Tuhinjski dolini. Glasba, ki je odmevala po dolinah in vaseh, je prebujala ne le ljudi, temveč tudi občutek pripadnosti, skupnosti in ponosa na dolgoletno tradicijo. Praznično vzdušje so dopolnjevali tudi rdeči nageljni – simbol delavskega gibanja – ter druženje ob hrani, pijači in prijetnem vzdušju.
Govorila je slavnostna govornica, zlata občinska nagrajenka in direktorica Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik Breda Podbrežnik Vukmir, ki je poudarila, da praznik dela v Kamniški Bistrici predstavlja dolgo tradicijo spoštovanja delavstva, solidarnosti in boja za pravične delovne pogoje. Spomnila je na zgodovinski pomen delavskega gibanja, na čas močne kamniške industrije ter na obdobje, ko je imel delavec pomembno družbeno vlogo in močno identiteto. Ob tem je poudarila, da življenje kljub temu ni bilo lahko, a tudi ne brezupno.
V svojem nagovoru je izpostavila tudi osebne spomine na prvomajske proslave v Kamniški Bistrici v sedemdesetih in začetku osemdesetih let, ko so se v ta kraj zgrinjale množice ljudi, praznovanje pa je bilo zaznamovano z druženjem, glasbo in občutkom pripadnosti. Poudarila je, da delo ni bilo le vir preživetja, temveč tudi temelj identitete, skupnosti in medsebojne pomoči. Ob tem je opozorila na prelomne spremembe po obdobju samoupravnega socializma in na vpliv privatizacije, ki je spremenila družbene vrednote in položaj delavcev.
Opozorila je, da se je svet dela danes močno spremenil – industrije je manj, pojavili so se novi poklici in izzivi, kot so prekarnost, birokracija, neenakost, demografske spremembe, starajoča se družba in vpliv umetne inteligence. Poudarila je, da delavski razred še vedno obstaja v različnih poklicih: med medicinskimi sestrami, negovalci, učitelji, trgovkami, obrtniki, vozniki, gradbinci, podjetnicami, samostojnimi podjetniki, prekarci, kulturniki, umetniki in številnimi drugimi, brez katerih družba ne more delovati.
Posebej je opozorila tudi na pomen preseganja družbene polarizacije ter na nujnost sodelovanja, spoštovanja in odgovornega ravnanja, saj v sovražnem in nesodelovalnem okolju država težko deluje v korist vseh ljudi. Ob tem je poudarila pomen znanja, veščin, izobraževanja in aktivne vloge posameznika pri vključevanju na trg dela ter pri prizadevanjih za dostojne delovne pogoje, plačilo in odnose.
Kot je med drugim dejala: »Prvi maj nas zato še danes opominja, kako pomembne so pravica do dela, pravica do dostojnega plačila, pravica do kakovostnega zdravstva, šolstva in socialne varnosti, ter odgovornost države, da zagotavlja pogoje za dostojno življenje vseh ljudi.«
Svoj nagovor je sklenila z mislijo, da Kamniška Bistrica ostaja prostor tradicije, spominov in povezovanja, kjer se preteklost srečuje s sedanjostjo in nas opominja, da delo ni le obveznost, ampak tudi temelj dostojnega življenja.
Kulturni program so soustvarili pevci Moškega pevskega zbora DKD Solidarnost Kamnik pod vodstvom Uroša Gorenca, z recitacijo je nastopil Mavricij Košir, za vezno besedo je poskrbel Martin Gorenc, prireditev pa je povezoval Noel Cerar. Praznično vzdušje pa so dodatno obogatili člani Mestne godbe Kamnik skupaj z mladimi članicami Društva kamniških mažoretk Veronika. Ob koncu je sledilo sproščeno druženje ob glasbi ansambla Tačke.
