V začetku aprila so na Vladi Republike Slovenije s sprejetjem Uredbe o Krajinskem parku Češeniško Prevojske gmajne ustanovili krajinski park. S tem so postavljeni temelji za zavarovanje enega zadnjih ostankov naravno ohranjenega strnjenega nižinskega gozda z mokrišči v Ljubljanski kotlini. O pomenu in načrtih za prihodnost smo se pogovarjali z Ministrstvom za naravne vire in prostor tez s člani civilne iniciative za zaščito tega območja.
»Namen je ustaviti nadaljnje pritiske in posege ter preprečiti izgubo naravovarstveno pomembnih površin. Ustanovitev zavarovanega območja prinaša številne dolgoročne koristi tako za ohranjanje narave kot za lokalne prebivalce in širšo družbo, saj se izboljšuje kakovost življenja. Zavarovana območja narave v prostoru pripomorejo h krepitvi ekosistemskih storitev in koristi (obnavljanje vodnih virov, zagotavljanje čistega zraka, telesna in duhovna sprostitev ljudi v naravnem okolju) in tudi povečujejo prepoznavnost posameznega območja,« je sporočila Jelena Hladnik iz Ministrstva za naravne vire in prostor.
Trenutno na Ministrstvu v sodelovanju z Zavodom za varstvo narave (ZRSVN) pripravljajo načrt upravljanja, ki bo začrtal usodo tega območja za deset let. Predstavljen bo tudi javno, kar pomeni, da bo strokovna in širša javnost imela priložnost podati predloge in pripombe. Prvi korak po ustanovitvi je označitev območja krajinskega parka v naravi. Iskali bodo tudi upravitelja parka, pravno ali fizično osebo. Prednost bodo imeli lokalni prebivalci.
Kaj pa nadzor?
V krajinskem parku se ne smejo izvajati posegi, dejavnosti in aktivnosti, ki negativno vplivajo na naravno okolje. Tako ni dovoljeno graditi, postavljati objektov, naprav, predmetov, reklam ali drugih oznak kot tudi ne krčiti gozda, spreminjati namenske rabe gozdnih zemljišč in kmetijskih zemljišč, razen v gozdna zemljišča. Prepovedana je tudi nedovoljena vožnja.
Naravovarstveniki iz ZRSVN imajo tudi nalogo spremljati stanje naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti v krajinskem parku. V primeru ugotovitve slabšanja stanja, ki je rezultat nedovoljenih posegov in ravnanj, bodo obvestili ministrstvo. O nedovoljenih posegih oziroma drugih nedovoljenih ravnanjih lahko ministrstvo ali zavod obvestite tudi vi.
Pobude za zaščito tega območja imajo že dolgo brado
Iniciativa za zaščito tega področja je bila vzpostavljena že pred 30 leti, vendar takrat na občinski ravni ni bilo interesa za realizacijo le-tega. Leta 2004 je bilo območje Rovščice v povirnem delu in gmajn proglašeno za naravno vrednoto lokalnega pomena. Revirni gozdar za območje Tuhinjske doline Jože Kozjek je že 25 let nazaj skupaj s svojim stricem Peregrinom Stegnarjem zbiral podpise v vaseh Turnše, Češenik, Želodnik proti gradnji ceste Želodnik in proti gradnji Industrijske cone. Več kot 95 odstotkov ljudi je bilo proti. S temi podpisi je šel do domžalskega občinskega sveta, kjer ga niso jemali resno, a se projekt še vseeno ni zgodil.
Pogovori za ustanovitev Krajinskega parka na tem območju so se začeli pred sedmimi leti. Pobuda je prišla iz Zavoda za varstvo narave, odgovornost za sam razvoj ideje so nato prevzele tri dekleta iz društva Terra Anima, ki so leta 2018 osnovale Civilno iniciativo za zaščito Češeniško-Prevojskih gmajn. »Da se podamo v ta boj, smo se odločile, potem ko smo videle, kaj vse s tem območjem dogaja. Pritiski na gozd in močvirje Blata-Mlake prihajajo iz vseh smeri. Čedalje več so gradili tako nove ceste kot tudi stanovanjske objekte. Opazovale smo, kako izginjajo dreves in kako je vsako leto manj žab. V tridesetih letih je na tem območju namreč izginilo 11 odskokov gozda. Boj za krajinski park ni bil težek, a bil je dolgotrajen. Vedno sem zaupala v to, da nam bo uspelo,« je več o ustanavljanju parka povedala Špela Kaplja iz društva Terra Anima. Veliko časa so posvetile ozaveščanju, predvsem preko čistilnih akcij in delavnic za otroke.
Gozd je moj drugi dom
Jože Kozjek je navdušen nad samo ustanovitvijo krajinskega parka: » Sem gozdar z zelenim srcem. Vesel sem, da se je ta projekt uresničil, saj pomeni, da se tu ne bo več gradilo. Zame je ta prostor naravni diamant, zato bi naredil vse, da prostor ostane, tak kot je. Ta gozd je že od otroštva moj drugi dom,« je povedal gozdar in podaril, da je v gmajnah na majhnem prostoru velika pestrost habitatov, rastlin in živali.
To območje veliko pomeni tudi Špeli Kaplja: » Sanjala sem o tem, da bom živela v tujini. A ko sem začela spoznavati ta gozd, sem se počutila, kot da sem prvič v življenju našla svoj dom. Ustanovitev me zelo osrečuje, ker to pomeni, da bo to okolje ostalo zavarovano in nedotaknjeno. Ustanovitev vidim tudi kot zmago civilne iniciative, v kateri se ljudje povezujemo in zavzemamo o za svoje lokalno okolje«. Ta kraj daje Kaplji tudi moč za ustvarjanje in pripovedovanje. Velikokrat so v tem čarobnem okolju otroci in odrasli lahko prisluhnili zgodbam gozda.
Člani civilne iniciative bodo še naprej skrbeli za območje. V gozdu izvajajo delavnice in izobraževanja, s pomočjo katerih ozaveščajo o pomenu močvirja in gozda. Želijo pomagati ljudem, da najdejo povezavo z naravo. Organizirajo čistilne akcije in prenašanja žabic. Na delih parka, kjer so drevesa posekana ali pa so bila ta poškodovana zaradi naravnih sil, sadijo nova drevesa. Nova akcija bo spet jeseni.
Praznovanje krajinskega parka bo med 18. in 20. majem
Slavnosti dogodek ob otvoritvi parka bo med 18. in 20. majem, ko bo v Kulturnem domu Radomlje potekala prireditev Moč-Vir_Je: Močvirski simpozij, v organizaciji Terre Anime, društva za poglobljeno ekologijo. Na tridnevnem dogodku boste imeli obilo priložnosti za spoznavanje močvirij.
Program je raznolik kot so raznolika močvirja. Združili bodo znanost in kulturo. Vse bo začelo v četrtek, ob 19. uri, ob ognju na dvorišču ranča društva. Neja Meta Rojc bo pripovedovala zgodbo Dušni zemljevid Žabjega kralja. V petek bodo ob 17. uri otroci v Kulturnem domu Radomlje zaigrali predstavo o čarobnosti močvirij. Kasneje bodo v WetTalku o pomenu močvirij spregovorili strokovnjaki različnih področij: Anton Komat, dr. Gregor Torkar, Dušica Kunaver, Tilen Basle, Anja Bolčina in Špela Kaplja.
V soboto bo organizirano Alternativno vodenje po učni poti, ki leži v samem krajinskem parku. Na sprehodu, ki se bo začel ob 16. uri, boste spoznali vaje za poglobljen stik z naravo in zgodbe za globlje spoznavanje močvirja. Zvečer bodo znani pripovedovalci zgodb Ivanka Učakar, Nataša Tanko, Renata Lapanja, Zdenka Čebašek Travnik, Tina Koščak, Neja Rojc in Špela Kaplja predstavili močvirje in gozd skozi čarobno moč besed.
Dogodek je brezplačen, dobrodošli so prostovoljni prispevki.
Foto: arhiv Terra Anime
