V 12. sezoni akcije Naj planinska koča Planinske zveze Slovenije (PZS) in medija Siol.net, v kateri je sodelovalo 147 planinskih koč, sta lovoriko osvojili Koča na Ljubelju kot naj planinska in Kamniška koča na Kamniškem sedlu (PD Kamnik) kot naj visokogorska planinska koča. Obe se veselita svoje prve zmage – Kamniška ob letošnji 120. obletnici koče – in prisegata na dobro kulinarično ponudbo, prijazen in iskren odnos ter preprostost po načelu manj.
Akcija Naj planinska koča promovira planinstvo in spodbuja aktivno preživljanje prostega časa v naravi, prav tako pa ozavešča o varnem obisku gora in odgovornem ravnanju do gorskega sveta. V 12. sezoni so ob 70-letnici delovanja Mladinske komisije PZS v ospredje postavili otroke in mlade v gorah ter gorniške vasi z njihovim poslanstvom in ponudbo. Od 1. junija do 8. septembra so sodelujoči z glasovanjem med 147 kočami – 27 visokogorskimi in 120 planinskimi na nižje ležečih predelih – izbrali tisti, ki se odlikujeta po urejenosti, gostoljubju in ponudbi. Za naj planinsko kočo 2026 so izbrali Kočo na Ljubelju (1367 m) v Karavankah, za naj visokogorsko planinsko kočo 2026 pa Kamniško kočo na Kamniškem sedlu (1865 m) v Kamniško-Savinjskih Alpah.
“Čestitamo ekipam zmagovalnih planinskih koč – Kamniški koči na Kamniškem sedlu in Koči na Ljubelju. Visokogorska Kamniška koča, ki je v lasti in upravljanju Planinskega društva Kamnik, ima dolgoletno tradicijo uspešnega delovanja. Predstavlja primer dobre prakse gospodarjenja s planinsko kočo z vzornim sodelovanjem društva in oskrbniške ekipe, ki k urejeni koči daje ključno dobro energijo, visok standard kakovostne storitve, a še vedno v prvem planu skrbi za prijetno planinsko vzdušje. Je na nek način tudi priznanje kočam zunaj Julijskih Alp, da so planinski vzponi v ostalih gorskih skupinah v Sloveniji nagrajeni z dobrim počutjem v planinskih kočah. Prijetno presenečenje pa je Koča na Ljubelju. Čeprav ni v lasti in upravljanju planinskega društva, je postala priljubljena pohodniška točka za širše množice. Pa ne zgolj zaradi sankanja, ko to omogočajo snežne razmere pozimi oziroma lahkega dostopa v kopnem, ampak zaradi dobre ponudbe in gostoljubnosti. Nenazadnje koča stoji tik ob meji in je tudi priljubljena koča za pohodnike iz Avstrije,“ je poudaril strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije Dušan Prašnikar.
Znani so po piti z gozdnimi sadeži
Kamniška koča na Kamniškem sedlu (1865 m) je prvič osvojila lovoriko naj visokogorske planinske koče. “Da smo izbrani za naj visokogorsko kočo, mi pomeni veliko, sem pa res presenečen, ker si nisem predstavljal, da bi toliko ljudi glasovalo za nas,” se je razveselil Iztok Kolenc, že sedmo sezono oskrbnik Kamniške koče, ki bo letos odprta še do 3. oktobra. “To je zagotovo skupek vsega – dobrega dela planinskega društva in nas na koči. Koča je res urejena, če jo primerjamo z drugimi kočami prve kategorije, fantje v PD Kamnik so zelo aktivni. Od leta 2011 do danes je bila trikrat obnovljena, veliko so investirali vanjo, imamo dodatne sončne celice, novo fasado in streho, urejena stranišča. Društvo res naredi svojo nalogo, mi pa tudi – štiri poletne mesece, vsak dan, ves dan. Trudimo se s svojo zgodbo. Nimamo štrukljev, pečemo pa zelo dobro pito z gozdnimi sadeži, ki je drugod nimajo. Vztrajamo in morda smo malo izstopili iz povprečja, kar so ljudje prepoznali in nas nagradili, ko so nas izbrali za naj kočo. Koča stoji na dobri lokaciji, kjer so fantastični razgledi, in tudi hrana je dobra, ugotovili smo, da manj je več. V ponudbi imamo manj, a je tisto res dobro – enolončnice, kot so jota, ričet in golaž, in ta pita, ki je naša uspešnica, prav tako imamo velike porcije.”
Med obiskovalci žanjejo navdušenje, ker brez dlake na jeziku, a spoštljivo predstavljajo, kaj pomeni oskrbovanje planinske koče, delijo svoja opažanja o planincih in spodbujajo k odgovornemu obisku gorskega sveta. “Imamo zelo izobraževalne objave na družbenih omrežjih, ljudi poskušamo osveščati o planinski etiki, spoštovanju narave in hribov, o planinskem bontonu, da se planinci pozdravljamo, da moramo varčevati z vodo, kar je bilo nekoč jasno, danes pa ni več,” iskreno poudarja Kolenc, čigar desna roka je njegova partnerica Eva Udovič. Oskrbnik je prav tako zadovoljen, da so bili dobro pripravljeni na suho poletje in jim ni zmanjkalo vode, kljub znova rekordnemu obisku: “Letos imamo znova rekordno sezono, ki je še boljša od lanske. Čedalje več ljudi prenočuje pri nas in letos je bilo ogromno Slovencev, prvič več kot tujcev, avgusta predvsem veliko družin. Zelo izstopajo dnevni obiskovalci in tisti, ki prenočijo – pohvalijo, kako je koča čista in urejena in da imamo dobro hrano.”
Kamniška koča stoji na prisojni strani tik pod grebenom Kamniškega sedla (1903 m), ki povezuje Planjavo in Brano. Dostop do nje je mogoč iz Kamniške Bistrice (4 ure) ali Logarske doline (3 ure), tehnično ni zahteven, je pa ponekod izpostavljen, prav tako je treba premagati okrog tisoč višinskih metrov. Prvo kočo so odprli že leta 1906, ker pa je postala pretesna, so zgradili novo in leta 1983 odprli sedanjo Kamniško kočo, ki tako letos praznuje 120 let, kar bodo zaznamovali 19. septembra na Dnevu kamniških planin, s pohodom PD Kamnik do koče ter krajšim kulturnim programom in druženjem pri koči, “da ohranjamo osnovo, ki paše v hribe, in spoštljivo počastimo jubilej”. Ob letošnji obletnici so izdelali posebne kartončke in vsakega, ki je zbral 12 žigov za vzpon do koče, nagradili z jedjo po izbiri oz. spominskim magnetom; oskrbniško ekipo je prav presenetil odličen odziv.
Pomembno sodelovanje med kočo in oskrbnikom
Planinsko društvo Kamnik upravlja tako naj visokogorsko planinsko kočo 2026 Kamniško kočo na Kamniškem sedlu kot tudi Cojzovo kočo na Kokrskem sedlu, ki se je uvrstila med prvih pet v isti kategoriji. “Zelo smo počaščeni ob novici o naj visokogorski planinski koči, tako za Kamniško kot Cojzovo kočo, saj je to tudi za nas pohvala in priznanje, da prav in dobro delamo, da smo izbrali prava oskrbnika – in nam daje zagon za naprej,” je dejal predsednik PD Kamnik Gorazd Žagar: “Z Iztokom in Evo smo zelo zadovoljni, že sedmo leto sodelujemo in srčno upamo, da bo Iztok še ostal oskrbnik. Imamo zgleden odnos, dobro se razumemo, seveda se kdaj kaj zatakne, a vse dobro rešimo. Veseli smo, da ju imamo, sta mlada, energična, polna energije in tudi sama vidita možnosti za izboljšave in nas nagovorita s predlogi, kaj bi še lahko naredili.” Žagar pojasni še vlogo planinskega društva pri delovanju planinske koče: “V koči imamo oskrbnika, ki skrbi za planince, gostinski del in prenočitve, vsaka koča pa ima tudi gospodarja iz planinskega društva, ki skrbi, da je okolica urejena, za vzdrževanje koče, dostavo hrane in pijače. V kriznih časih, kot so bili letos, ko nam je primanjkovalo vode na Kokrskem sedlu, smo jo tudi vozili na Cojzovo kočo s tovorno žičnico.”
Letošnjo poletno sezono je zaznamovala suša, tudi v visokogorju. “Mnoge planinske koče so bile zaradi suše prisiljene izvajati manjše ali nekatere zelo skrajne ukrepe pri varčevanju z vodo. Tudi zaradi teh sprememb so pred nami izzivi, kako zaradi vse manjšega dotoka vode upravljati planinske koče v prihodnje. Ob tem pa se moramo tudi vsi obiskovalci planinskih koč, predvsem visokogorskih, zavedati teh težav in prilagoditi naša pričakovanja glede dostopnosti do vode in se naučiti skrbnega ravnanja z njo,” je izpostavil Prašnikar in podal oceno letošnje poletne planinske sezone: “Sicer pa je bila poletna sezona v visokogorju zelo dobra, k čemur je zagotovo pripomoglo nadpovprečno stabilno in lepo vreme. Vse bolj množični turistični obisk Slovenije se odraža tudi pri obisku planinskih koč, kjer se, še posebno v visokogorju, še kar nadaljuje trend vse večjega števila nočitev tujih gostov. Sredogorske in nižje ležeče koče pa so imele, kot je sicer običajno, v poletju razmeroma slab obisk. Običajno je več obiskovalcev zunaj poletne sezone. Zato lahko že zdaj povabimo k obisku sredogorskih koč v jesenskem času, ko vas bodo oskrbniki odprtih rok pričakali s planinskimi kulinaričnimi dobrotami.”
