V nedeljo bodo prostovoljci ob 14. uri na območju Češeniških-Prevojskih gmajn, natančneje ob Prevojskem ribniku sadili dreves. Sajenje je še posebej pomembno, saj bo to območje postalo del novega krajinskega parka, ki naj bi bil ustanovljen še letos ter bo vzhodno od Radomelj.
»Drevesa so pljuča Zemlje. Oskrbujejo nas s kisikom in shranjujejo ogljik, preprečujejo erozijo tal in gostijo divje živali. Gozdovi so zelena srca našega planeta, prostori, v katerih rastejo vrednote prijaznosti, spoštovanja in sodelovanja. Želimo, da rastejo in da z njimi zelenijo tudi naša srca, da bomo skupaj z njimi znali sanjati in ustvarjati lepši svet. Zato bomo del gozda v Češeniško-Prevojskih gmajnah, opustošenega po napadu lubadarja zasadili,« je povedala Špela Kaplja predstavnica Močvirnic, ki so ene izmed organizatorjev akcije. Za več informacij lahko kontaktirate Špelo na: 041 980 876. Vabljeni ste, da se jim pridružite pri sajenju dreves. Vse, kar potrebujete s seboj, so lopatke in rokavice.
Na območju Češeniško-prevojskih gmajn se ustanavlja krajinski park
Spomnimo, Ministrstvo za okolje in prostor je konec marca v javno podalo osnutek Uredbe o Krajinskem parku Češeniške in Prevojske gmajne. Sedaj je uredba v medresorskem usklajevanju, predvidoma jo bodo sprejeli še letos. Krajinski park bo segal na območje občin Domžale in Lukovice ter bo obsegal 416 hektarov površine.
»Češeniško-Prevojske gmajne so eden od zadnjih večjih ostankov naravno ohranjenega strnjenega nižinskega gozda, kjer so tudi manjše močvirnate površine, v Ljubljanski kotlini. Največja mokrišča znotraj gozda so poplavno območje Rovščice s črnojelševjem (Blata) ter tri še ohranjena prehodna barja, ki so zelo redek habitatni tip v Sloveniji. Dodatno so na območju celotnega gozda prisotna še nizka barja, šotna barja, kotanje z vodo, povirni kraki in poplavna območja potokov Rovščica, Želodnik in Erjavec. Območje se ponaša tudi z zelo raznoliko biotsko raznolikostjo, saj je tu prisotnih 12 od 20 vrst dvoživk, ki živijo v Sloveniji. Prisotnih je več kot 50 vrst ptic, tudi duplarice,» je naravovarstveni pomen območja, ki spada tudi v omrežje Natura 2000, predstavila Andreja Škvarč iz Območne enote Kranj, Zavoda RS za varstvo narave. Poudarila je še, da se je gozd ohranil zaradi trajnostnega gospodarjenja lastnikov gozda.
Prve spodbude za varovanje tega območja so stare že trideset let. Od takrat pa do danes je bilo zaradi posegov v gozd (gradnja in širitev novih stanovanjskih in poslovnih con, nedovoljena zasipavanja, gradnja vodovodov, plinovodov), izgubljeno 13 odstotkov območja.
Kakšno bo upravljanje parka?
»Za celotno območje krajinskega parka bodo veljali splošni varstveni režimi, ki so usmerjeni v ohranjanje obstoječega principa upravljanja z gozdom, ribniki in kmetijskimi površinami. Omejevali bomo gradnje, posege, krčitve gozda, spreminjanje vodnega režima in onesnaževanje. V krajinskem parku bodo prepovedana vsa ravnanja, posegi in dejavnosti, ki bi razvrednotili, poškodovali ali uničili njegove abiotske in biotske vsebine. Še zlasti ni dovoljeno slabšati ekoloških razmer in ugodnega stanja rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov ter habitatnih tipov, ki so pomembni za ohranjanje biotske raznovrstnosti Na območju krajinskega parka se bodo spodbujale predvsem aktivnosti, ki prispevajo k spoznavanju krajinskega parka in doživljanju narave,» je o upravljanju parka povedala Jelena Hladnik iz Ministrstva za okolje in prostor.
