V Knjižnici Domžale so včeraj že tradicionalno ob mednarodnem dnevu knjige, ki letos sovpada z nočjo knjige, organizirali Kamišibaj pod Slamnikom. Gre za edinstveno obliko pripovedovanja zgodb ob slikah (ilustracijah), ki so vložene v lesen oder, imenovan butaj. Pripovedovalec (kamišibajkar) ob pripovedovanju menja slike, ki prikazujejo dogajanje v zgodbi. Na spletni strani noči knjige je zapisano, da je poslanstvo te noči obsijati pozabljeno notranje bistvo ter povrniti upanje in zaupanje v drugega. In ravno to bistvo so iskali tudi ustvarjalci desetih novih kamišibajev na tokratni prireditvi.

Prvi so na oder stopili varovanci Varstveno delovnega centra Kranj, ki so predstavili avtorski kamišibaj Vrednote nas povezujejo in osrečujejo. Svoj nastop so končali z mislijo: Naš svet je lepši, ker smo lahko to, kar smo. Moravčanka Joža Žuna je predstavila kar dva kamišibaja, in sicer Pazite se medvedov (po motivih A. Macdonalda in G. Williamsona) in Miza. Zadnjo pripoved, za katero je dobila navdih v delu Anje Štefan, je pripovedovala v moravškem narečju, ki počasi izginja. Iz Moravč je prišla tudi Maja Papež Ilič, ki je predstavila svoj avtorski kamišibaj o Mici, ki dela napake, a ji na koncu vseeno uspe doseči svoje sanje. Prav tako avtorski sta bili pripovedi Eve Žnidaršič o Škratu, ki ni našel copat, in Domžalčanke Mimi Šegina o otroku, ki je nekoč zamenjal uniforme svojemu očetu (naslov: Poskus – Eksperiment). Avtorska je bila tudi zgodba o Družini Cmerko, ki jo je skoraj polni dvorani otrok in odraslih približala Katarina Učakar. Trzinka Irena Vadeevaloo je povedala slovensko ljudsko pravljico o Dravi, Savi in Soči, predstavila pa je tudi etiopsko ljudsko Ali opice nosijo klobuke. Iz svetovne zakladnice ljudskih pripovedk je izhajala tudi Mirjam Slanovec, ki je predstavila kamišibaj po motivih zgodbe Trije zajci.

Večino kamišibajev so pripovedovale vzgojiteljice in učiteljice v osnovnih šolah, kar verjetno ni naključje, saj so prav otroci tisti, ki jih svet pravljic najbolj navdušuje. In to se je videlo tudi včeraj v domžalski knjižnici, ko so z navdušenjem pospremili vsako pripoved.

V Knjižnici Domžale so včeraj že tradicionalno ob mednarodnem dnevu knjige, ki letos sovpada z nočjo knjige, organizirali Kamišibaj pod Slamnikom. Gre za edinstveno obliko pripovedovanja zgodb ob slikah (ilustracijah), ki so vložene v lesen oder, imenovan butaj. Pripovedovalec (kamišibajkar) ob pripovedovanju menja slike, ki prikazujejo dogajanje v zgodbi. Na spletni strani noči knjige je zapisano, da je poslanstvo te noči obsijati pozabljeno notranje bistvo ter povrniti upanje in zaupanje v drugega. In ravno to bistvo so iskali tudi ustvarjalci desetih novih kamišibajev na tokratni prireditvi.

Prvi so na oder stopili varovanci Varstveno delovnega centra Kranj, ki so predstavili avtorski kamišibaj Vrednote nas povezujejo in osrečujejo. Svoj nastop so končali z mislijo: Naš svet je lepši, ker smo lahko to, kar smo. Moravčanka Joža Žuna je predstavila kar dva kamišibaja, in sicer Pazite se medvedov (po motivih A. Macdonalda in G. Williamsona) in Miza. Zadnjo pripoved, za katero je dobila navdih v delu Anje Štefan, je pripovedovala v moravškem narečju, ki počasi izginja. Iz Moravč je prišla tudi Maja Papež Ilič, ki je predstavila svoj avtorski kamišibaj o Mici, ki dela napake, a ji na koncu vseeno uspe doseči svoje sanje. Prav tako avtorski sta bili pripovedi Eve Žnidaršič o Škratu, ki ni našel copat, in Domžalčanke Mimi Šegina o otroku, ki je nekoč zamenjal uniforme svojemu očetu (naslov: Poskus – Eksperiment). Avtorska je bila tudi zgodba o Družini Cmerko, ki jo je skoraj polni dvorani otrok in odraslih približala Katarina Učakar. Trzinka Irena Vadeevaloo je povedala slovensko ljudsko pravljico o Dravi, Savi in Soči, predstavila pa je tudi etiopsko ljudsko Ali opice nosijo klobuke. Iz svetovne zakladnice ljudskih pripovedk je izhajala tudi Mirjam Slanovec, ki je predstavila kamišibaj po motivih zgodbe Trije zajci.

Večino kamišibajev so pripovedovale vzgojiteljice in učiteljice v osnovnih šolah, kar verjetno ni naključje, saj so prav otroci tisti, ki jih svet pravljic najbolj navdušuje. In to se je videlo tudi včeraj v domžalski knjižnici, ko so z navdušenjem pospremili vsako pripoved.