V nedeljo je Domu kulture Kamnik potekalo srečanje Bošnjakov, ki živijo v Sloveniji, a imajo korenine v Sandžaku, pokrajini v jugozahodni Srbiji in severovzhodni Črni gori, kjer večinsko živijo Bošnjaki. Obiskovalci v nabito polni dvorani so lahko uživali v sproščenem večeru, polnem plesa in petja.
Kulturno prireditev so organizirali člani Kulturnega športnega društva Sandžak, ki je bilo ustanovljeno leta 1997 z namenom ohranjanja kulture, jezika, običajev in tradicije Sandžaka. In ravno prenašanje kulture preseljencev iz področja nekdanje Jugoslavije na svoje otroke in vnuke je bil tudi namen in rdeča nit tega srečanja.
V prvi točki večera sta oče in sin, Safadin in Adin Korać nasmejala občinstvu, ko sta prikazala probleme priseljencev, ki se preselijo v novo državo brez znanja jezika. Oče se z jezikom še lovi, medtem ko sin, ki je bil rojen v Sloveniji, slovenščino obvlada. Nastopilo je več pevskih zborov in folklornih skupin, ki so prikazovale običaje in navade različnih delov nekdanje skupne države. Med drugim se je predstavilo domače folkloro društvo, ki je obiskovalce popeljejo v Sandžak; ljubljansko društvo Sevdah je predstavilo sevdalinke, kulturo Črnogorcev, natančneje iz Plava in Gusinja pa je predstavilo kranjsko društvo Izvor. Mladi člani društva Ljiljan pa so predstavili pesmi in plese iz okolice Sarajeva.
Na dogodku je pisatelj Faruk Faro Šabotić, ki živi v Švici, predstavil svojo pesniško zbirko Žal in roman Oči u tami, ki opisuje težavno življenje v vaseh okoli Bihorja. V zadnji točki večera je Beti Maleksić prebrala pismo, ki ga je napisal Sefadin Korać. V njem mati, ki je ostala sama, piše pismo sinu izseljencu in o njem opisuje, kako nič nima pravega okusa po njegovem odhodu, hkrati pa razume, da je šel iskat boljšo prihodnost, zase in za svoje potomce. Na koncu pisma ne pošlje.
Po zaključku dogodka je sledila pogostitev z domačimi bošnjaškimi dobrotami.
