V Zvezi prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) pozdravljajo pomemben premik v zakonodaji, ki je po njihovem mnenju končno bliže vsakdanu otrok, mladostnikov in družin. Sprememba je posebej pomembna za okolja, kjer je domača vadba instrumenta del glasbenega izobraževanja in kjer je bilo doslej prevečkrat mogoče, da je bila takšna vadba obravnavana kot “motenje miru”.
V ZPMS so se v preteklih letih srečevali s primeri, ko so bile družine – in posredno otroci – kaznovane zaradi igranja na glasbila v domačem okolju. Prav zato so odločevalce pozvali k ureditvi področja tako, da bodo otroci deležni posebnega varstva in skrbi, ter spremljali postopek spreminjanja Zakona o varstvu javnega reda in miru, ki ga je Vlada RS obravnavala 2. septembra 2025.
Državni zbor je nato sprejel novi Zakon o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-2), sprejet 17. decembra 2025 in objavljen 29. decembra 2025. Novi zakon pri povzročanju hrupa pomembneje razlikuje med dejanskim “motenjem” in običajno uporabo zasebnega prostora, kar je po oceni ZPMS ključno za realno življenje družin.
Pred spremembo je 10. člen zakona določal, da se z globo od 150 do 300 evrov kaznuje tistega, ki z uporabo akustične naprave ali glasbila moti mir ali počitek ljudi, če to ni posledica dovoljene dejavnosti. Takšna opredelitev je v praksi omogočala tudi sankcioniranje otrok, ki so preprosto vadili za šolo ali glasbeno izobraževanje.
Po novem 10. člen izrecno določa, da uporaba glasbila, namenjenega vadbi za potrebe izobraževanja ali opravljanje poklica, ni prekršek, če po glasnosti, pogostosti oziroma trajanju ne presega običajne rabe zasebnih prostorov. V ZPMS to razumejo kot jasen signal, da družba prepoznava vrednost učenja, vztrajnosti in razvoja talentov.
V času, ko si družba želi manj zaslonov in več zdravih, smiselnih dejavnosti, je po njihovih besedah takšna sprememba dragocena. Ob tem opozarjajo tudi na širši okvir, saj Ustava Republike Slovenije ter Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah (29. in 31. člen) državam nalagata spodbujanje razvoja otrokove osebnosti in talentov ter zagotavljanje pravice do kulturnega in umetniškega udejstvovanja.
Kljub pozitivnemu premiku v ZPMS opozarjajo, da ostaja določena odprtost v sami dikciji zakona. Opredelitev, da vadba ne sme po glasnosti, pogostosti ali trajanju presegati običajne rabe zasebnih prostorov, je po njihovem mnenju še vedno preohlapna in dopušča neenotno presojo v praksi. Želeli bi si jasnejših in konkretnejših pojasnil ter navodil, ki bi zmanjšala možnost različnih interpretacij.
Vseeno ob tem apelirajo na vse državljanke in državljane k strpnosti in razumevanju – da bo zadoščeno tako pravicam otrok kot tudi mirnemu sobivanju v skupnosti. V ZPMS poudarjajo, da sta pravica otrok do izobraževanja in razvoja ter pravica drugih do miru in počitka združljivi. Poleg jasnih pravil je po njihovem najpomembnejša kultura dogovora, saj prav pogovor, spoštovanje in iskanje rešitev omogočajo, da se otroški talenti razvijajo, skupnost pa ostaja prostor mirnega bivanja.