Ste že kdaj čutili samozavest pred dogodkom, ki ste ga organizirali od začetka do konca? Ko je napočil dan D, ste se postavili pred ogledalo, si globoko pogledali v oči in rekli: »Imam to. Danes bo vse popolno.« Potem ste se oblekli in skočili na ulico ter s tem dali priložnost življenju, da zopet dokaže, da si lahko zastavimo le cilj, poti pa ne moremo izbrati. Tudi plesalke kulturno umetniškega društva TARAB s trenerko Manco Pavli na čelu smo v soboto, 10. junija, imele prav tak dan.
Tedni priprav, treningov, joka, tehničnih zapletov, neusklajenih urnikov, zagovarjanja primernosti scenarija za širšo publiko so dajali velike obljube, da bo v soboto še kako vse prav. Predstava Mati Gaia je potekala v kulturnem domu v Mengšu, izvedla se je prvič letos, zato bi bilo pošteno, da poteka gladko. A pozabile smo na vse porodne muke, ki so nas pričakale na generalki in na predstavi sami.
Začelo se je že pri scenariju. Praviloma na dan predstave, ko je zaradi zadnjih popravkov treba ponovno natisniti izvod scenarija, navodila in seznam, nikomur ne dela tiskalnik, pa tudi tiskalnice so seveda zaprte. “Dovolj imam tega, naslednje leto bom imela prenosni tiskalnik s seboj, in vse natisnjeno že v četrtek!” Pa se najde še ena mini izboljšava za naslednjo izvedbo.
Sledile so postavitve na odru in luči. Odgovorni za luči si je vestno shranjeval vse nastavitve med točkami. Vendar zakaj bi ostale shranjene, če se lahko vse shranjene nastavitve resetirajo? Par ur pred predstavo je bilo treba postaviti vse od začetka. Malo po spominu, malo po občutku.
Predstava se je pričela z uprizoritvijo velikega poka, ki je bil ponazorjen z električnimi svečkami. Vse bi bilo lepo in prav, če bi svečke dejansko svetile. Med prižiganjem se jih polovica niti ni prižgala. Tudi sagi z osvetlitvijo še kar ni bilo konca. Plesalke so med svojo točko ne namenoma izklopile enega izmed reflektorjev. Na srečo je hitro pritekel odgovorni lučkar in popravil nastalo situacijo.
Kljub vsemu pa je bila plesna predstava prava uspešnica. Plesalke so držale skupaj od prvega giba do zadnjega takta. Med njimi je bila čudovita kemija, ki so jo podelile tudi med publiko. Vse skupaj je nadgradila Ljoba Jenče, ohranjevalka ljudskega spomina, ki je upodabljala mati Gaio. Aplavz med točkami in na koncu je povedal vse. Od navdušenja se je nekaterim naježila koža, niso pa bili redki niti tisti, ki so od ganjenosti potočili solzo ali dve.
"Čestitke plesalkam za res lepe plesne nastope, luči so bile odlične, kostumi lepi in igra s svetlobo čarobna. Pohvala začetnicam, res to niso več. Manca, super si jih pripravila in si zamislila koreografije, ob katerih sem zelo uživala. Hvala za lep večer. Joj, tudi glasba je bila "huda". Ustvarjajte še naprej, uživajte v plesu. Divje babnice, super ste," je nastop komentirala ena od gledalk.
“Draga Manca, velika hvala in poklon! In dragi vsi, ki ste/smo se rojevali, vsak na svoj način, pomagali drug drugemu in ustvarili tako veličastno stvaritev, bil je čudovit veliki porod … Pritisk, solze, pot so se prelevili v ljubezen, srčnost, veliki “tribe”, povezali smo se v čarovniji rojstva nas samih! Hvala in poklon vsem!” pa je bil komentar ene od plesalk.
