David Kranjc, David Grad, Miha Ažman in Tit Turk Pintar iz Domžal, dijaki Srednje šole za strojništvo, kemijo in varovanje na Šolskem centru Ljubljana, so pod mentorstvom profesorja Nejca Marinška kot zaključni izdelek za maturo izdelali formulo, ki je v celoti plod njihovega načrtovanja in dela. A kot pravijo, vsi štirje so zdaj že študenti Fakultete za strojništvo, se projekta niso lotili zgolj kot šolske obveznosti, temveč predvsem zaradi novega znanja.
Ker vse štiri fante zanima avtomobilizem, so že v drugem letniku srednje šole med praktičnim poukom izdelali avtomobil buggy. »Želeli smo, da bi bila izdelava hitra in čim bolj poceni. Kljub varčevanju smo izdelali buggy in se s tem dokazali,« pravijo nadobudni Domžalčani, ki so s tem prvim projektom vzbudili zanimanje vodstva šole, predvsem pa profesorja Nejca Marinška, ki je na podlagi preskusa buggyja na stezi v Moravčah, kamor so ga fantje povabili, z veseljem sprejel mentorstvo pri novem projektu, ki so si ga dijaki zamislili: načrtovanje in izdelava formule. Miha, Tit in oba Davida so naredili načrt, katere materiale in koliko finančnih sredstev potrebujejo za izdelavo svoje formule, in ga skupaj z mentorjem predstavili direktorici šolskega centra. Slednja je projekt odobrila, in lani decembra so dijaki začeli z delom. »Odobritev je predstavljala odgovornost, saj šola še nikdar ni potrdila projekta v takšnem obsegu in tolikšnih finančnih okvirjih, ampak s tem smo dobili še dodaten zalet,« pojasnijo bodoči strojniki. Projekt je namreč stal dobrih 20 tisoč evrov.
Delali so veliko, hkrati pa opravljali tudi vse šolske in maturitetne obveznosti. »Izdelava formule je trajala pol leta, a vanjo je bilo vsega skupaj vloženih kar 3000 ur,« povedo Domžalčani, ki so projektu posvetili ves prosti čas, »od decembra lani do aprila letos smo vsak dan po koncu pouka odšli v delavnico, tako da so bili naši dnevi videti takole: šola, delavnica in delo, spanje, šola. Nekajkrat smo delali tudi po 24 ur skupaj.« Izdelavi formule so posvetili tudi večino koncev tedna, praznične dni in počitnice. Največji izziv pri sestavljanju dirkalnega vozila je bil namreč čas, saj so želeli projekt dokončati do marca zaradi sodelovanja na tekmovanju Mladi raziskovalec. To jim je tudi uspelo, Formula Dijak, kot se njihov projekt uradno imenuje, je na državnem tekmovanju v Murski Soboti dobila srebrno in zlato priznanje.
Zakaj je njihova formula posebna?
Formula je v celoti plod njihovih zamisli, načrtovanja, znanja in dela. »Da smo s tako malo opreme in strojev, pa tudi znanja, saj še nismo inženirji, sestavili formulo, je velik dosežek. Nismo imeli načrtov, celotno vozilo smo od osnov zasnovali sami. Ničesar nismo kopirali, vse je narejeno po naših zamislih. Edina stvar, ki smo se je držali, je, da videz spominja na formulo 1, vse ostalo je izven okvirjev. Vse smo izdelali sami, znajti smo se morali s tistim, kar smo imeli. Veliko smo improvizirali, saj razen izpušnega sistema, ki so ga posebej za našo formulo izdelali v podjetju Akrapovič, in njihovega zadnjega krilca, ni prav nobenega dela vozila, ki bi ga za nas naredil nekdo drug,« razlagajo David, Miha in Tit med ogledom formule v Avto centru Šubelj v Domžalah, kjer so jim zagotovili prostore za sestavljanje formule.
Na poti do končnega izdelka so se fantje spopadali tudi z manjšimi težavami, a so jih skupaj uspešno reševali. Ker so želeli sestaviti popolnoma lasten izdelek, se niso posvetovali z nikomer, tudi mentor je pomagal le z logistiko, organizacijo, zagotavljanjem materialov in finančnih sredstev ter iskanjem sponzorjev. »Moja vloga je bila reševanje časovnih in finančnih težav, s tehničnega vidika pa je formula v celoti delo fantov. Ko so naredili kaj narobe, so to tudi popravili, predvsem pa vztrajali do konca. Brez tega se projekt, ki je zahteval ogromno energije in časa, ne bi uresničil,« pravi profesor Marinšek in doda, da niti enkrat ni podvomil, da dijaki projekta ne bi pripeljali do konca.
Formula Dijak je rezultat skupnega dela
Nekaj znanja za izdelavo formule so fantje pridobili v šoli, večino pa so se morali naučiti sami ali pa se pozanimati na spletu. »Največ znanja izhaja iz prvega projekta. Ko smo pri sestavljanju buggyja naredili kaj narobe, smo se hitro iz izkušenj naučili, kako je prav,« povedo fantje. Najprej so izdelali skice in načrt ter 3D model formule, kar jim je vzelo dva meseca. Ko jim je šola odobrila financiranje, so začeli naročati material in sestavljati vozilo. Miha Ažman je načrtoval in izdelal konstrukcijo, David Grad pogonski in zavorni sistem, Tit Turk Pintar volanski sklop ter podvozje, David Kranjc je izdelal robotiziran ročni menjalnik in sprogramiral turbino. Fantje povedo, da so si zaradi zahtev zaključnega izdelka in prijave projekta na tekmovanje delo sicer uradno razdelili, a pravzaprav je vsak delal vse, tako da je Formula Dijak rezultat skupnega dela.
Veliko časa so posvetili iskanju avtomobila, katerega motor bi bil primeren za uporabo v dirkalniku. »Veliko smo se ukvarjali z iskanjem pravega motorja. Večina menjalnikov je postavljena prečno, mi pa smo potrebovali ozek motor z ozkim menjalnikom, saj nismo želeli, da bi bila formula preširoka,« razložijo. V formulo so vgradili predelan motor Audija A4, letnik 1999, 1,8 turbo. Dirkalnik, ki je dolg 4,6 metra in širok 1,98 metra, ima približno 250 konjskih moči, masa je 700 kilogramov, končna hitrost je več kot 200 km/h, medtem ko hitrost od 0 do 100 km/h doseže v približno 4,2 sekunde. Fantje so formulo preizkusili na Vranskem, a vsi podatki niso popolnoma točni, saj vranska steza s svojo dolžino ni omogočala natančnejših meritev. Kot že omenjeno, ima dirkalnik Akrapovičev performance izpuh, poleg tega pa še Brembo zavore, sekvenčni menjalnik, večjo turbino in injektorje, dvojno hlajenje zraka in vode, pnevmatike Slicks in nastavljivo zavorno razmerje.
A Formule Dijak ne bo mogoče videti niti na dirkalnih stezah niti na cesti, saj se zdaj seli v avlo srednje šole za strojništvo, kemijo in varovanje. »Dirkalnik se ne bo uporabljal, kar nas niti ne žalosti, saj smo že dokazali, da odlično deluje. Postal bo razstavni eksponat in služil kot navdih bodočim strojnikom, da bodo videli, kaj se lahko naredi,« zaključujejo fantje.

