Invazivne tujerodne rastline so rastline, ki so vnesene v naravno okolje izven svojega območja naravne razširjenosti. Največkrat se invazivke najprej ustalijo na obcestnih območjih, gradbiščih in v mestih, kjer je človek že odstranil prvotno rastlinje in jim omogočil razrast. Nato se začnejo širiti tudi v naravna območja in pogosto izrinejo domorodne vrste. Ker so številne domorodne vrste ogrožene prav zaradi invazivnih tujerodnih vrst, se je razvil projekt PosvojITVe, v okviru katerega so v Mengšu izvedli že tri delavnice.
Projekt se izvaja v okviru intervencije LEADER – Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, in je sofinanciran iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja ter Republike Slovenije. Projekt se osredotoča na vzpostavitev vzdržnega modela odstranjevanja invazivnih tujerodnih vrst s pomočjo lokalnih društev, organizacij in prebivalstva. Akcije se izvajajo na način, da skupina ljudi, društvo ali organizacija posvoji določeno rastišče in najmanj dvakrat na sezono odstrani invazivne tujerodne vrste. V skladu s projektom se organizirajo tudi delavnice, ki ozaveščajo o uporabi invazivnih tujerodnih vrst v zdravilne in kulinarične namene ter pri izdelavi papirja. Cilj projekta je ozaveščanje ljudi o problematiki in spodbujanje k reševanju problema, dolgoročno varovanje narave in krepitev ekosistemskih funkcij.
V AIA – Mladinskem centru Mengeš smo v tem šolskem letu organizirali že tri delavnice v sklopu projekta. Na prvi delavnici smo z Društvom Trajna izdelovali papir iz japonskega dresnika. Društvo Trajna se ukvarja z odstranjevanjem in predelovanjem invazivnih rastlin, delujejo pa na območju zapuščene gradbene jame za Bežigradom, imenovanem Krater.
Japonski dresnik, ki je najbolj razširjena invazivna rastlina v Sloveniji, je votla in trdna rastlina, podobna bambusu. Izvedeli smo, da iz nje lahko izdelujemo raznovrstne izdelke: papir, sadilne lončke in celo pohištvo. Na delavnici smo podrobneje spoznali postopek izdelave papirja. Celulozna kaša, ki jo pripravimo s prekuhavanjem in mletjem stebel dresnika, je bila za nas udeležence že pripravljena, mi pa smo nato papir oblikovali z okvirom s sitom. Vsak udeleženec je lahko izdelal svoj list papirja.
Na drugi in tretji delavnici nam je predavala Katja Rebolj iz Društva Florijan. Na drugi delavnici smo se učili o uporabi invazivk v kulinariki. Na koncu delavnice smo poskusili različne namaze in sirupe iz invazivnih rastlin, ki nam jih je pripravila predavateljica. Na tretji in zadnji delavnici, ki je potekala na začetku februarja v prostorih Mladinskega centra AIA, pa smo poslušali predavanje o uporabi invazivk v zdravilne namene.
Številne invazivne rastline so zdravilne, na primer zlata rozga, dresnik, barvilnica, rudbekija, enoletna suholetnica in še mnoge druge. Zlata rozga vpliva na delovanje ledvic in sečil. Spodbuja izločanje urina, pomaga pri vnetju mehurja, pri pesku in drobnih ledvičnih kamnih ter pri zadrževanju vode v telesu. Deluje tudi protivnetno in antibakterijsko. Pogosto se uporablja kot podpora pri okužbah sečil ter kot podpora antibiotičnemu zdravljenju. Pomaga tudi pri prehladu in gripi ter pri razstrupljevalnih kurah.
Dresnik na primer zavira vnetne mediatorje, zmanjšuje kronična in akutna vnetja v telesu, deluje protivnetno pri vnetjih sklepov, mišic, vezivnega tkiva in ožilja ter ima še mnogo drugih zdravilnih učinkovin. Izvedeli smo tudi za mnoge recepte preprostih domačih zdravil.
Na koncu predavanja je vsak udeleženec naredil svojo tinkturo. Tinktura je alkoholni izvleček zdravilnih učinkovin, ki jih vsebuje zdravilna rastlina. Naša je bila narejena iz korenin dresnika. Po pravilu je tinktura narejena v razmerju 1 : 5, v našem primeru 20 g korenine in 100 ml alkohola. V tinkturo se doda 40–70 % alkohol, korenine pa moramo pred uporabo namakati v alkoholu približno en mesec. Začnemo z nekaj kapljicami, da vidimo, kako nam tinktura ustreza. Nato naredimo kuro: 20–30 kapljic 2–3-krat na dan, tri tedne.
V okviru projekta smo pridobili veliko novih znanj o invazivnih rastlinah, zakaj so škodljive za naravo, po drugi strani pa tudi, katere od njih in kako jih lahko koristno uporabimo.
Ema Smole
