petek, 7 februarja, 2025
2.1 C
Kamnik
2.1 C
Kamnik
petek, 7 februarja, 2025
2.1 C
Kamnik
petek, 7 februarja, 2025
2.1 C
Kamnik
petek, 7 februarja, 2025
DomovAktualnoDal sem vse od sebe in uspel!

Dal sem vse od sebe in uspel!

»Ko sem prišel na cilj, sem bil premočen in izčrpan, ampak zadovoljen. To so življenjske izkušnje, ki jih ne pozabiš. Bil sem zelo čustven. Organizatorji tekmovanja so mi okoli vratu obesili medaljo, in takrat sem začel razmišljati. Pri osemindvajsetih sem imel dve operaciji, učil sem se ponovno hoditi. Zdravniki so mi rekli, da ne bom več zmogel ničesar v življenju, naj pozabim na šport. A tukaj sem bil, ponosen na neverjetno pot, ki sem jo prehodil,« misli po udeležbi na prestižnem tekmovanju v supanju na Nizozemskem strne Gregor Mohorič. Za Domžalčanom je naporno, a lepo leto, ki ga je posvetil pripravam in tekmovanju SUP-11-City Tour, na koncu pa ves trud – ne samo letošnji, temveč kar življenjski – kronal z drugim mestom v svoji kategoriji.


Tekmovanje SUP-11-City Tour med poznavalci supanja velja toliko kot v kolesarstvu dirka po Franciji. Najvišja raven, torej. Tekmovanje se je začelo leta 2009 in obsega 220 kilometrov veslanja v petih dneh (pet etap), pri čemer se tekmovalci soočajo z zelo različnimi vremenskimi okoliščinami, od brezvetrja in sonca do mraza, orkanskega vetra in neviht, saj tekmovanje poteka po rekah in jezerih nizozemske province Frizija, ki leži na severnem delu države. »Zadnjih pet let sem spremljal tekmovanje, ampak zavedal sem se, da nisem dovolj dobro pripravljen, čeprav sem bil državni prvak v supanju in v zadnjih letih osvojil marsikatero medaljo na velikih tekmovanjih. Kot nekdo, ki resno supa in tekmuje, sem se zavedal, da ta izziv ni mačji kašelj. Potrebna je izjemna fizična pripravljenost, vztrajnost in mentalna moč,« pravi Mohorič in pove, da se je za udeležbo odločil pred enim letom, ko ga je kot pomočnika na tekmovanje povabil prijatelj. Začele so se intenzivne priprave. Po nekaj mesecih se je prijatelj odločil, da zaradi časovne stiske ni dovolj pripravljen za udeležbo, medtem ko je Mohorič vztrajal pri prvotni odločitvi.

Fizične in psihološke priprave

Gregorjevi treningi so se začenjali ob peti zjutraj, največ je supal na Blejskem, Trbojskem in Zbiljskem jezeru. Iz meseca v mesec je stopnjeval število kilometrov supanja vse do 30 kilometrov dnevno. Poleg tega je obiskoval še fitnes, veliko pa tudi tekel, ponavadi okoli 20 kilometrov dnevno, pri čemer so mu Domžale z okolico nudile odličen naravni poligon s številnimi orodji za vadbo ob reki Kamniški Bistrici. »Rad sem pripravljen, to je po mojem mnenju osnova, zato sem celo leto popolnoma podredil treningom in se razen redkih izjem nisem udeleževal tekem v supanju. Treniral sem vsak dan in v vsakem vremenu, tudi ko je deževalo, snežilo ali bilo zunaj – 10 stopinj Celzija,« pove Mohorič. Če je bilo kdaj v takšnih razmerah tudi zelo težko, je bilo na tekmovanju, ki je potekalo v sredini septembra, vse povrnjeno. Letošnji SUP-11-City Tour je namreč minil v izredno težkih vremenskih razmerah, prva od petih etap je bila zaradi močnega vetra celo odpovedana. »Pihal je tako močan veter, da sem prvič v življenju videl ljudi, ki so klečali na supih, jokali, vesla so pokala pod pritiskom vetra. Ko smo začeli supati, nisem videl ničesar pred sabo, saj je lilo kot iz škafa. Osredotočil sem se le na cilj. Še dobro, da sem treniral v vseh možnih razmerah, da je bilo moje telo navajeno dežja in mraza,« pove Mohorič. Slabo vreme, močan dež in nizke temperature so se nadaljevale vse dni tekmovanja, šele v zadnji etapi se je veter umiril in posijalo je sonce.

Gregor Mohorič, sup
Foto: osebni arhiv

Poleg fizičnih je Mohorič poskrbel tudi za psihološke priprave, kar je nujno, če želiš uspešno nastopiti na tako zahtevnem tekmovanju in ga tudi zaključiti. Posamezna etapa je v povprečju namreč dolga približno 50 kilometrov in zahteva med 5 in 6 ur supanja. »Ko sem med supanjem umiril misli, sem začel razmišljati o svojih ciljih in željah. Nisem se obremenjeval z mnenji drugih ljudi, ohranil sem pozitiven odnos in osredotočil sem se nase. Vplivam lahko le nase, na druge ne morem,« pojasni Mohorič in ob tem izpostavi neprecenljivo pomoč žene Petre, ki ga je ves čas podpirala na njegovi poti do cilja ter mu dajala moč, da je vztrajal, tudi ko bi najraje obupal.

Vzdušje je bilo neverjetno

Na tekmovanju se je pomerilo skoraj 200 tekmovalcev, razdeljeni so bili v tri kategorije: elite do 40 let, masters od 40 do 50 let in grandmasters od 50 do 60 let. Mohorič, star je 41 let, je tekmoval v prvih dveh in na koncu v drugi dosegel odlično drugo mesto in s časom 19:54:38 le za 24 minut zaostal za zmagovalcem, dosegel pa tudi etapno zmago v peti etapi. »Tekmoval sem z najboljšimi na svetu. Tekmovanja so se udeležili tudi svetovni prvak, ki je na koncu zmagal, pa drugi in tretji supar sveta. Z rezultatom sem izredno zadovoljen,« pove Mohorič in doda, da je bil edini Slovenec na tekmi in tudi edini brez spremljevalne ekipe. »Tekmovalci imajo s seboj ekipo, ki jih spremlja in jim pomaga. Imajo svoje maserje, ki jih pripravijo za vsako naslednjo etapo. Večina ekip ima kombije in vozila, ki jih spremljajo po kopnem in jim sporočajo, kako jim gre, vozijo jim hrano. Nekateri tekmovalci so se povezali med seboj, pomagali eden drugemu. Jaz sem bil večinoma sam, vozil sem se v zavetrju, prilagajal svoje sposobnosti. Ker je pihalo, sem moral strateško voziti levo, desno, da bi čim manj trpel zaradi vetra. Pomagale so mi izkušnje iz kolesarstva,« razloži Mohorič in pohvali nizozemske organizatorje, ki so odlično poskrbeli zanj, hkrati pa ga je navdušilo tudi neverjetno navijaško vzdušje, »navijači so stali na mostovih, bregovih, slišali so se bobni, glasba, vzkliki. Vsakega od nas so spodbujali, kar mi je dalo dodatno energijo in motivacijo, da sem na trenutke kar pozabil, kako naporno je.«

Gregor Mohorič, sup
Foto: osebni arhiv

Takšno tekmovanje ne glede na pripravljenost seveda zahteva svoj davek. Z opremo Mohorič ni imel nobenih težav, pojavljale pa so se težave na telesu. »Otrdeli so mi prsti na roki, da sploh nisem mogel razpreti dlani. Še deset dni po koncu tekmovanja sem imel bolečine v prstih. Poleg tega so me močno boleli stopala in prsti na nogah. Večurni pritisk vsak dan je naredil svoje. Pojavili so se tudi krvavi žulji na rokah. A po srcu sem športnik, tako da me nič ne ustavi. Ves čas sem videl cilj in si prigovarjal, da moram tekmovanje speljati do konca,« pove Mohorič, ki prihaja iz športne družine – prav vseh enajst otrok družine Mohorič je teklo na smučeh, tudi Gregor, ki pa je kasneje presedlal v profesionalno cestno kolesarjenje in morda, kot mi v smehu pove, za ta šport navdušil tudi bratranca Mateja Mohoriča, odličnega slovenskega kolesarja.

Supanje kot fizioterapija po dveh operacijah

Gregor je pri dvajsetih profesionalni šport sicer opustil, ostal pa navdušen rekreativni športnik, vse dokler mu zdravniki pri osemindvajsetih letih zaradi hude obrabe in hernije vratnega diska niso povedali, da bo moral pozabiti na šport. Prestal je dve operaciji, zaradi katerih ni mogel hoditi. »Na prvi operaciji so mi zamenjali napačen disk, sledila je druga, tako da imam zdaj v vratu dva umetna diska,« pove Mohorič, ki se mu je takrat življenje popolnoma obrnilo na glavo. O tem težkem obdobju, ki ga je zaznamovala tudi ločitev, danes sicer ne želi razmišljati oz. o njem govoriti, z veseljem pa pove, da je bilo ravno supanje, ki ga je odkril povsem po naključju, saj se je z njim ukvarjala njegova hči, ključno na poti izboljšanja njegovega zdravstvenega stanja. »Supanje mi je sčasoma postalo všeč, bolečine so se zmanjšale,« pravi Mohorič. Supanje je postalo njegova fizioterapija, danes pa v njem vidi predvsem svobodo. V prihodnje želi vse svoje znanje in izkušnje kot trener prenesti na mlajše generacije. Kot predsednik Športnega društva sup Amanzi in član izvršnega odbora Surf in sup zveze Slovenije upa, da bo supanje tudi med otroki v Sloveniji postalo tako priljubljeno, kot je v nekaterih drugih evropskih državah.

Dva tedna po tekmovanju SUP-11-City Tour se je Gregor spet odpravil supat – za veselje, saj o ponovni udeležbi ne razmišlja. »Nisem človek, ki bi ponavljal iste stvari. Zdaj grem naprej. Življenje se razvija in čas je za nove izzive,« pravi Mohorič. Seveda pa izkušnja iz Nizozemske še zdaleč ni pozabljena. »V 220 kilometrih veslanja se človek lahko temeljito pogovori sam s sabo. To je bila življenjska preizkušnja, v kateri sem dal vse od sebe in na koncu uspel,« zaključuje Mohorič.

SORODNI ČLANKI

VREME

Kamnik
overcast clouds
2.1 ° C
3.1 °
1.5 °
87 %
1kmh
100 %
čet
2 °
pet
4 °
sob
4 °
ned
5 °
pon
6 °

SLEDITE NAM NA