Rojstvo, smrt in legenda Kamnika so tri glavne teme razstave Dušana Sterleta v Samostanu Mekinje, kjer ima umetnik tudi svoj atelje. Kamniški umetnik je s postavitvijo razstave želel oživiti prostore v prvem nadstropju, kjer je bil pred desetletjem arhiv, kar mu je tudi uspelo.
Razstava je razdeljena na tri sklope. V prvi sobi so v osrednjem delu jaslice, ki jih je znani kamniški umetnik izdelal leta 2010, v samostanu pa so že bile razstavljene pred dvema letoma, njihov manjši duplikat pa je na Brezjah. Na stenah sobe visijo podobe križevega pota. V drugi sobi pa so premierno razstavljene slike in kipi, ki prikazujejo legendo o kamniški Veroniki.
Razstavo so si številni obiskovalci prvič lahko ogledali v sredo zvečer. Na slavnostnem odprtju je prvo dejanje pripadlo Dušanovemu sinu, Maticu Sterletu, ki je v videoposnetku prikazal žive podobe iz očetovih kipov in slik, ki s pomočjo sodobnih tehnoloških prijemov in klasične video produkcije oživijo, dobijo svoj glas in prikazujejo različne življenjske zgodbe.
»Dušan Strle je tečna oseba. Marsikdo, ki je v taki poziciji, kot on mora biti tečen, da nekaj doseže, saj je v Kamniku težko kaj doseči, saj nimamo lokalnega programa in strategije. A ustvarili smo podporno okolje, ki daje podporo ljubiteljskim in profesionalnim umetnikom. Imamo kar nekaj ljudi, ki živijo za kamniško umetnost,« je na odprtju dejal povezovalec odprtja Goran Završnik, koordinator kamniške kulture.
Po razstavi je občinstvo popeljala umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn, ki je med drugim povedala tudi naslednje besede: »Jaslične figure so prezentirane v križni zasnovi, v beli barvi. Krščanska ikonografija križevega pota je le neka vrsta kulisa, ki avtorja spremlja v povsem profanem razmišljanju o življenju in družbi nasploh. Razstavljena dela v drugem prostoru govorijo zgodbo o Veroniki in o treh brati, ki jih ni uslišala. Na slikah so predstavljena številna zgodovinska dejstva vezana na Kamnik. S tem kaže avtor na svojo ljubezen do kraja bivanja, v katerem je pustil in še pušča močne sledi. Na slikah se kot simbol pojavlja markacija, ki opozarja, da nismo izgubljeni in da je naša pot markirana. Na sredini prostora stojijo tudi zgovorne figure v nadnaravni velikosti.« Razstava bo odprta v času uradnih ur Samostana Mekinje ter ob sobotah, nedeljah in praznikih od 9. do 13. ure.
