V Knjižnici Domžale so tudi letos uspešno zaključili dva bralnospodbujevalna projekta, bralno značko za odrasle in športno bralno značko, ki med knjižne police vsako sezono privabljata vse več ljudi. Sočasno poteka tudi tretji tovrsten projekt, podjetniška bralna značka, ki pa traja vse do 30. septembra.

Prvi projekt za spodbujanje branja in širjenje bralne kulture je bralna značka za odrasle, Okusimo besedo, pri kateri se je maja zaključila že 17. sezona. Z zaključno prireditvijo je projekt obeležil rekordno število sodelujočih, ki jih je bilo tokrat kar 180.  Vsi ti so v obdobju med 1. oktobrom in 30. aprilom prečitali pet knjig s priporočilnega seznama ter eno po lastni izbiri, vse naslove pa vestno zabeležili v zgibanko, ki so jo nato oddali v izbrani knjižnici. K letošnji rekordni udeležbi je doprineslo tudi dejstvo, da se je projektu priključil Vrtec Domžale, kjer se je za sodelovanje odločilo kar 40 vzgojiteljic in staršev otrok. V matični knjižnici je izpolnjene zgibanke oddalo 53 bralcev, v Trzinu 27 (oziroma 28, saj je bila zadnja zgibanka oddana naknadno), v Mengšu 32, v Moravčah 9, enako v Šentvidu, v Ihanu pa je izpolnjene zgibanke oddalo 10 ljudi. Sodelujočih je bilo pri obeh bralnih značkah še več, vendar jim morda zaradi nepredvidljivih okoliščin bralnega projekta ni uspelo pravočasno zaključiti.

Ker je bilo bralnih navdušencev tokrat preveč za eno samo srečanje, se jih je polovica udeležila prve zaključne prireditve, druga polovica pa se je pridružila zaključni prireditvi športne bralne značke teden dni pozneje. Na obeh je dvorana kar pokala po šivih. Zaključni dogodek Okusimo besedo je letos popestrila zanimiva glasbena točka, ki jo je izvedla akustična kabaretna skupina iz Slovenske Bistrice, imenovana Jejž muzika, ki je poleg posebnega glasbenega vložka v vzdušje vnesla še igrivost in smeh. Zbrane je, kot običajno, nagovorila vodja projekta Okusimo besedo, Tadeja Rode Teran, ki je poskrbela, da so vsi sodelujoči prejeli priznanja in nagrade. Občinstvu je nekaj modrih misli predala tudi direktorica Knjižnice Domžale Barbara Zupanc Oberwalder, obenem pa vse prisotne povabila k širjenju bralne kulture in nasploh ljubezni do (za)pisane besede.

Teden pozneje je večnamenska dvorana Knjižnice Domžale gostila še drugo polovico sodelujočih v bralnem projektu Okusimo besedo ter sodelujoče pri Športni bralni znački. Tudi ta bralnospodbujevalni projekt ima že nekaj malega tradicije, saj se je letos zaključila še peta sezona. Zaključenih oziroma pravočasno oddanih je bilo 40 zgibank. Športna bralna značka poteka sočasno s projektom Okusimo besedo, le da lahko začnemo športno obarvano gradivo brati že teden prej – uradni začetek omenjene značke je namreč 23. septembra na dan slovenskega športa. Namen je spodbujanje branja, širjenje bralne kulture ter krepitev bralnih zmožnosti, obenem pa športno obarvana značka v ospredje postavlja tudi pomen in vrednost športne dejavnosti. Marsikdo tako v okviru opravljanja omenjene značke, če tega morda ni počel že prej, knjižnico obišče peš ali s kolesom ter si tako poleg bralnih zmožnosti krepi tudi telesne ter sočasno nadgrajuje zdrav življenjski slog.

Tudi to prireditev je vodila in povezovala Tadeja Rode Teran, zbrane pa je seveda pozdravila tudi direktorica knjižnice, ki je vnovič izpostavila navdušenje nad vse večjim številom navdušenih bralcev. Za češnjico na vrhu smetane je poskrbela gostja športnega večera, Alenka Klinar, fotografinja in alpinistična inštruktorica, ki je z občinstvom podelila svojo življenjsko zgodbo – neolepšano, nenarejeno, pristno. Alenko gibanje spremlja od rane mladosti. Z družino so ob koncih tedna hodili v hribe, se vzpenjali na različne vršace, zato ji je bil alpinizem od nekdaj blizu, čeprav se je za to pot odločila le in zgolj zato, ker si je sestra, ki se je že udejstvovala v alpinizmu, zaželela njene družbe. Alenka se je v alpinistični krog sprva vključila le, da bi izživela svojo ljubezen do fotografije, da bi spremljala in posnela življenje gora in življenje v gorah. Nikdar si ni zamišljala, da bo kmalu fotoaparat postavila v kot, njen smisel pa bo predstavljal prav alpinizem. In točno tako se je zgodilo. Živela je v gorah, živela je za gore, dokler se leta 2023 v Dolomitih ni resno poškodovala. Poškodbe pa niso prinesle le telesnih, marveč tudi marsikatere umske izzive. Poškodba gležnjev je namreč za seboj potegnila dolgotrajno okrevanje, ki pa je ni zlomilo toliko telesno kot duševno. Ni ostala zlomljena, kar je ključno – s spreminjanjem miselne naravnanosti, ob prebiranju močnega, zmagovalnega čtiva in v objemu neokrnjene narave si je Alenka postopoma opomogla in iz položaja izšla še močnejša. Celotno popotovanje je zapisala tudi v knjigi Po vrvi do svetlobe, za katerega pravi, da ga je spisala z lahkoto, saj so besede in misli kar vrele iz nje.

Zamisli, navdiha in moči za nove bralne in športne izzive je dovolj, vsekakor pa v bralne dogodivščine vabljeni tudi vsi tisti, ki doslej morda še niste zbrali poguma. Branje opolnomoči, vadba krepi. In pri omenjenih bralnih projektih nam ponujajo oboje.

BARBARA KOPAČ

V Knjižnici Domžale so tudi letos uspešno zaključili dva bralnospodbujevalna projekta, bralno značko za odrasle in športno bralno značko, ki med knjižne police vsako sezono privabljata vse več ljudi. Sočasno poteka tudi tretji tovrsten projekt, podjetniška bralna značka, ki pa traja vse do 30. septembra.

Prvi projekt za spodbujanje branja in širjenje bralne kulture je bralna značka za odrasle, Okusimo besedo, pri kateri se je maja zaključila že 17. sezona. Z zaključno prireditvijo je projekt obeležil rekordno število sodelujočih, ki jih je bilo tokrat kar 180.  Vsi ti so v obdobju med 1. oktobrom in 30. aprilom prečitali pet knjig s priporočilnega seznama ter eno po lastni izbiri, vse naslove pa vestno zabeležili v zgibanko, ki so jo nato oddali v izbrani knjižnici. K letošnji rekordni udeležbi je doprineslo tudi dejstvo, da se je projektu priključil Vrtec Domžale, kjer se je za sodelovanje odločilo kar 40 vzgojiteljic in staršev otrok. V matični knjižnici je izpolnjene zgibanke oddalo 53 bralcev, v Trzinu 27 (oziroma 28, saj je bila zadnja zgibanka oddana naknadno), v Mengšu 32, v Moravčah 9, enako v Šentvidu, v Ihanu pa je izpolnjene zgibanke oddalo 10 ljudi. Sodelujočih je bilo pri obeh bralnih značkah še več, vendar jim morda zaradi nepredvidljivih okoliščin bralnega projekta ni uspelo pravočasno zaključiti.

Ker je bilo bralnih navdušencev tokrat preveč za eno samo srečanje, se jih je polovica udeležila prve zaključne prireditve, druga polovica pa se je pridružila zaključni prireditvi športne bralne značke teden dni pozneje. Na obeh je dvorana kar pokala po šivih. Zaključni dogodek Okusimo besedo je letos popestrila zanimiva glasbena točka, ki jo je izvedla akustična kabaretna skupina iz Slovenske Bistrice, imenovana Jejž muzika, ki je poleg posebnega glasbenega vložka v vzdušje vnesla še igrivost in smeh. Zbrane je, kot običajno, nagovorila vodja projekta Okusimo besedo, Tadeja Rode Teran, ki je poskrbela, da so vsi sodelujoči prejeli priznanja in nagrade. Občinstvu je nekaj modrih misli predala tudi direktorica Knjižnice Domžale Barbara Zupanc Oberwalder, obenem pa vse prisotne povabila k širjenju bralne kulture in nasploh ljubezni do (za)pisane besede.

Teden pozneje je večnamenska dvorana Knjižnice Domžale gostila še drugo polovico sodelujočih v bralnem projektu Okusimo besedo ter sodelujoče pri Športni bralni znački. Tudi ta bralnospodbujevalni projekt ima že nekaj malega tradicije, saj se je letos zaključila še peta sezona. Zaključenih oziroma pravočasno oddanih je bilo 40 zgibank. Športna bralna značka poteka sočasno s projektom Okusimo besedo, le da lahko začnemo športno obarvano gradivo brati že teden prej – uradni začetek omenjene značke je namreč 23. septembra na dan slovenskega športa. Namen je spodbujanje branja, širjenje bralne kulture ter krepitev bralnih zmožnosti, obenem pa športno obarvana značka v ospredje postavlja tudi pomen in vrednost športne dejavnosti. Marsikdo tako v okviru opravljanja omenjene značke, če tega morda ni počel že prej, knjižnico obišče peš ali s kolesom ter si tako poleg bralnih zmožnosti krepi tudi telesne ter sočasno nadgrajuje zdrav življenjski slog.

Tudi to prireditev je vodila in povezovala Tadeja Rode Teran, zbrane pa je seveda pozdravila tudi direktorica knjižnice, ki je vnovič izpostavila navdušenje nad vse večjim številom navdušenih bralcev. Za češnjico na vrhu smetane je poskrbela gostja športnega večera, Alenka Klinar, fotografinja in alpinistična inštruktorica, ki je z občinstvom podelila svojo življenjsko zgodbo – neolepšano, nenarejeno, pristno. Alenko gibanje spremlja od rane mladosti. Z družino so ob koncih tedna hodili v hribe, se vzpenjali na različne vršace, zato ji je bil alpinizem od nekdaj blizu, čeprav se je za to pot odločila le in zgolj zato, ker si je sestra, ki se je že udejstvovala v alpinizmu, zaželela njene družbe. Alenka se je v alpinistični krog sprva vključila le, da bi izživela svojo ljubezen do fotografije, da bi spremljala in posnela življenje gora in življenje v gorah. Nikdar si ni zamišljala, da bo kmalu fotoaparat postavila v kot, njen smisel pa bo predstavljal prav alpinizem. In točno tako se je zgodilo. Živela je v gorah, živela je za gore, dokler se leta 2023 v Dolomitih ni resno poškodovala. Poškodbe pa niso prinesle le telesnih, marveč tudi marsikatere umske izzive. Poškodba gležnjev je namreč za seboj potegnila dolgotrajno okrevanje, ki pa je ni zlomilo toliko telesno kot duševno. Ni ostala zlomljena, kar je ključno – s spreminjanjem miselne naravnanosti, ob prebiranju močnega, zmagovalnega čtiva in v objemu neokrnjene narave si je Alenka postopoma opomogla in iz položaja izšla še močnejša. Celotno popotovanje je zapisala tudi v knjigi Po vrvi do svetlobe, za katerega pravi, da ga je spisala z lahkoto, saj so besede in misli kar vrele iz nje.

Zamisli, navdiha in moči za nove bralne in športne izzive je dovolj, vsekakor pa v bralne dogodivščine vabljeni tudi vsi tisti, ki doslej morda še niste zbrali poguma. Branje opolnomoči, vadba krepi. In pri omenjenih bralnih projektih nam ponujajo oboje.

BARBARA KOPAČ