V nedeljo je v Domu kulture Kamnik potekal kulturni maraton, ki je trajal skoraj štiri ure. S povezovalko letošnjega maratona Barbaro Božič se je pogovarjalo deset kamniških kulturnikov.
Prvi gost je bil Goran Završnik, koordinator Kamniškega kulturnega maratona, ki je pojasnil, kaj Kamniški kulturni maraton je ter kakšno vlogo ima v lokalnem okolju, hkrati pa je predstavil tudi ekipo, ki stoji za tem projektom.
Maraton se je nadaljeval z umetnico Ano Trojnar, ki se je predstavila in predstavila svojo življenjsko pot vse do danes. Leta 2000 je prvič nastopila na Velikem odru Doma kulture Kamnik, v letu 2020 pa je ustanovila svojo Baletno šolo Ana. Kamnik ji predstavlja dobro podporno okolje za ustvarjanje in razvoj, pri tem pa izpostavlja, da ji Baletna šola Ana predstavlja možnost za lasten razvoj in kreativnost.
V tretjem sklopu se je Barbari pridružila Pia Fabjan, študentka in mlada umetnica. Najbolj jo zanima gledališče, s katerim se je podrobneje spoznala na Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra, kjer je prvič napisala svoj muzikal Alice in Disneyworld. S predstavo so nastopili tako v šoli kot tudi v Domu kulture Kamnik. Napisala je še dve predstavi, ki sta gostovali v Domu kulture Kamnik in v MC Kotlovnica. V igranju in pisanju predstav iskreno uživa ter si želi to področje še naprej razvijati. Podpora lokalnega okolja ji predstavlja trdne temelje, zaradi katerih je sploh lahko začela in nadaljevala ustvarjanje.
V četrtem sklopu se je Barbari pridružila Dragica Požek, predsednica Krajevne skupnosti Duplica, članica ljudske skupine Predice in vsestranska ustvarjalka. Predstavila je Dom krajanov Duplica, ki je za največjo krajevno skupnost v Kamniku izjemno pomemben prostor, v katerem se odvija veliko različnih dejavnosti in dogodkov, kot so slikarske in likovne delavnice, telovadba, koncerti in drugo. Skupina ljudskih pevk Predice, katere članica je, je uveljavljena zasedba, ki poje ‘vse od rojstva do smrti’. Ima tudi svoj pevski zbor, s katerim nastopa predvsem na različnih prireditvah v Krajevni skupnosti Duplica.
Naslednja se je Barbari pridružila Klavdija Gregorin Štiftar, nov obraz Javnega sklada za kulturne dejavnosti OI Kamnik ter vodja skupine Banda Citrarska: »Ljubiteljska kultura je srčika vsakega posameznika in izjemno dragocena vrednota, ki lahko pozitivno vpliva tako na življenje posameznika kot na celotno skupnost. Kultura v Kamniku je zelo raznolika, z močno tradicijo, hkrati pa ponuja prostor tudi sodobni umetnosti. Društva si želijo podpore in sodelovanja, saj lahko le na ta način nastajajo lepe zgodbe. Menim, da je ljubiteljska kultura v Kamniku zelo prisotna ter ima svoje mesto in podporo, ki ji omogočata, da živi in se razvija. Posebej bi izpostavila dobro sodelovanje med JSKD OI Kamnik in JSKD OI Domžale, denimo pri območnih srečanjih folklornih skupin in pevskih zborov. Kultura pa niso le nastopi – njen pomen je širši, zlasti ko govorimo o kulturi dialoga.«
V petem sklopu se je Barbari pridružil Luka Godec, predstavnik Plesnega kluba Šinšin. Klub ima približno 300 članov, od najmlajših skupin (3–4 leta) do odraslih plesnih skupin. Sodelujejo tudi z različnimi kamniškimi vrtci in šolami. V klubu delujejo tako tekmovalne kot rekreativne skupine, s katerimi nastopajo na plesnih produkcijah v Domu kulture Kamnik. Poudaril je, da je v Kamniku mogoče najti različne rešitve in podporo, kadar obstaja interes z vseh strani. Izpostavil je tudi sodelovanje s Festivalom Kamfest, na katerem se Plesni klub Šinšin redno predstavlja z raznolikimi točkami. Sodelovanje z drugimi plesnimi šolami pozdravlja ter dodaja, da je v Kamniku prostora za vse.
Po kratkem odmoru je sledil pogovor z Elvisom Rušnjakom, ki je trenutno predvsem v vlogi gostinca, vendar je ves čas tesno povezan s kulturo in dogodki. V preteklosti je treniral ples in gimnastiko ter nastopal v muzikalu The Tribe pod vodstvom prof. Milana Mandeljca. Sodeloval je tudi v več videospotih in reklamah. »Dogodki, ki potekajo v središču Kamnika, v prvi vrsti prinašajo nova znanja. Priložnost za sodelovanje vidim z drugimi gostinskimi ponudniki in Občino Kamnik, s katerimi bi lahko skupaj pripravljali različne dogodke, žal pa za zdaj še ni vzpostavljenega ustreznega dialoga med vsemi vpletenimi,” je povedal Rušnjak. Želi si v Kamnik pripeljati različne ustvarjalce ter v središču mesta vzpostaviti bolj raznoliko kulturno dogajanje.
V naslednjem sklopu je bila v vlogi gostje Barbara Božič, pogovor pa je moderiral Goran Završnik. Barbara Božič je voditeljica, moderatorka in povezovalka številnih prireditev v Kamniku. jPravi, da ima veliko ustvarjalcev svojo zvesto publiko, a da je ta pogosto enaka in pretežno starejša. Pohvalila je abonmaje Doma kulture Kamnik, za katere meni, da pomembno prispevajo k širjenju občinstva tudi med mlajše generacije. Izpostavila je tudi, da je pri dogodkih ključnega pomena kakovostna in smiselna vsebina, ki je usklajena z namenom posameznega dogodka. Kot zelo pomembno je izpostavila tudi sodelovanje društev in drugih akterjev, tako s finančnega vidika kot tudi medsebojne podpore.
V devetem sklopu se je Barbari pridružil Primož Jeras, tehnični vodja Doma kulture Kamnik, ki je aktiven tudi na drugih področjih (MC Kotlovnica, kamniški taborniki). »Barutana je za Kamnik izjemna priložnost, saj v mestu primanjkuje javne infrastrukture za ustvarjalce. Trenutno največjo oviro predstavlja birokracija, predvsem dejstvo, da OPPN še ni pripravljen, kar je osnova za celovito prenovo območja. Kljub temu je prostor že zdaj aktiven v takšnem obsegu, kot ga razmere dopuščajo. Kot prvi korak prenove je predvidena obnova strehe nekdanjega ključavničarstva, s čimer bomo objekt ohranili in omogočili njegovo večjo uporabo v prihodnje. V ključavničarstvu je mogoče izvesti manjši dogodek ob predhodni prijavi policiji, medtem ko organizacija dogodkov na zunanjem prireditvenem prostoru zahteva elektriko, oder, tehnično opremo ter prijave na policijo, občino in upravno enoto, skupaj z zvočnim elaboratom,« je povedal Jeras.
V zadnjem sklopu se je Barbari pridružila Helena Tošić, ustanoviteljica Kulturnega društva Naš oder in glasbene šole DoReWe. Barbara jo je vprašala, v čem vidi razliko med zasebno in javno glasbeno šolo. Helena je pojasnila, da je takšen model v tujini že precej uveljavljen, medtem ko je v Sloveniji še v razvoju. Meni, da je zelo dobro, da javne glasbene šole obstajajo, vendar je po njenem mnenju ključna kombinacija javnega in zasebnega sektorja.
Dogodek so pripravili Kulturno društvo Priden možic, Javni zavod za kulturo Kamnik, in MC Kotlovnica.
