Galerija Miha Maleša je v preteklem tednu za dva dneva zaživela v povsem novih zvokih in ritmih. Prostor so z ustvarjalno energijo napolnili člani društva Oksimoron ter udeleženci delavnic plesa, giba in glasu, ki so skozi improvizacijo raziskovali spontanost ter povezovanje različnih umetniških izrazov.
Torkov program je odprla Ajda Špacapan Korenčič z delavnico Impulz: Od notranjega kritika do skupnega flowa, namenjeno raziskovanju gibanja, igrivosti in zaupanja v trenutek. Sledila je delavnica Laboratorij besed pod vodstvom Tanite Rose, v katerem so v ospredje stopili besedna improvizacija, poezija ter ustvarjanje novih besedil in pesmi.
V sredo je galerijo prebudila Neža Pele z delavnico Prehajanja, v kateri je povezala glas, pisanje in gib. Improvizacija po njenih besedah pomeni nenehen tok prehajanja med notranjim doživljanjem in zunanjim dogajanjem ter med posameznikom in skupino. Udeležencem je položila na srce: »V zboru bi rekli: bodi suveren tudi v slabem petju.« Ob tem je poudarila, da je glas izjemno ranljiv del posameznika, zato je raziskovanje potekalo ob poslušanju lastnih občutkov in spoštovanju osebnih meja.
Na delavnici Ples kot telo je Anamaria Bagarić udeležence povabila k gibanju brez vnaprej določene koreografije ali zgodbe. Spodbuda za srečanje je izvirala iz želje po sproščenem ustvarjanju, kakršnega poznajo improvizacijski glasbeniki. Ob tem je pojasnila: »Želim si telo uporabljati kot svoj inštrument, ne da bi mu morala ves čas dajati navodila. Čeprav sem klasično šolana plesalka, ki ima rada strukturo in rada vem, kaj izvajam na odru, me privlači tudi svobodno raziskovanje telesnih možnosti. Gre za prvi poskus, v katerem tudi sama odkrivam, kaj lahko takšno srečanje prinese.«
Vrhunec dogajanja je bil sredin zaključni jam oziroma skupinska improvizacija, pri kateri so se ustvarjalci in gostje prepustili plesu, glasbi in glasu. Z različnimi umetniškimi pristopi so raziskovali, kaj lahko nastane ob skupnem ustvarjanju.
V središču dvodnevnega dogajanja je bila prisotnost v trenutku. »Improvizacija je prisotnost v trenutku. Je poslušanje in odzivanje na to, kar se dogaja – v nas in okoli nas. Je igra, raziskovanje in uglaševanje s prostorom, s samim seboj in z drugimi ljudmi. Je pripravljenost slediti spontanosti, sprejeti nepredvidljivo in iz tega ustvarjati nekaj novega – včasih sami, drugič skupaj z drugimi. V improvizaciji nikoli ne veš povsem, kam te bo pripeljal naslednji trenutek. Je kot hoja vzvratno – ne vidiš, kaj je pred tabo, veš pa, od kod prihajaš. Zato se moraš zanesti na svoje zaznave, zaupati procesu in biti odprt za to, kar se zgodi. Improvizacija nas uči, da nam ni treba vnaprej vedeti, kaj bo nastalo. Dovolj je, da smo prisotni, da poslušamo in si dovolimo narediti naslednji korak,« so povedale organizatorke delavnic.
Ideja za dvodnevni program se je porodila iz želje po skupnem ustvarjanju in negovanju različnih oblik umetnosti, od giba do glasu in besede. Ob tem so želele povezati ustvarjanje s fotografijami na razstavi v Galeriji Miha Maleš.
Prav galerijski prostor je po besedah organizatork presegel njihova pričakovanja, saj je umetnost, ki je bila v njem že prisotna, dodatno podprla soustvarjanje. Takih dogodkov si želijo tudi v prihodnje.
