Mirno morje ni le jadranje. Je zgodba o prijateljstvu, zaupanju, novih priložnostih in spoznanju, da lahko skupaj premagamo marsikateri izziv. Za učenke OŠ Marije Vere je bil teden med dalmatinskimi otoki mnogo več kot le morska dogodivščina.
Od 19. do 26. septembra 2026 smo se učenke Izza, Julija in Eva ter učiteljica Katarina kot koskiperka udeležile mednarodnega projekta Mirno morje – flota miru in tolerance, največjega socialno-pedagoškega jadralskega projekta za otroke in mladostnike v Evropi. Na jadrnici Skipper’s Girl so se nam pridružili še učenci Miha, Tilen in Anže ter učiteljica Nina Mohar z OŠ Duplek.
Že prvi dan v marini Kaštela pri Splitu smo vedeli, da nas čaka nekaj posebnega. Spoznavali smo novo posadko, se učili prvih jadralskih izrazov in počasi postajali ekipa. V naslednjih dneh smo pluli med Peklenskimi otoki, Hvarom, Bračem in Kaštelo, se kopali v kristalno čistem morju, dvigovali jadra, pomagali pri pristajanju in odkrivali življenje na jadrnici.
Vsak dan je prinesel nova doživetja. V Starem Gradu na Hvaru smo sodelovali v kulturnem programu in se družili z mladimi iz različnih držav. V Kašteli smo se preizkusili na številnih delavnicah, kjer smo se učili o sodelovanju, strpnosti in izzivih, s katerimi se srečujejo osebe s posebnimi potrebami. Posebej veličasten je bil dan velike regate, ko je več kot sto jadrnic hkrati razprlo jadra kot simbol miru, prijateljstva in medsebojnega spoštovanja.
Naša posadka je hitro postala prava družina. Skupaj smo kuhali, pospravljali, se smejali, igrali karte, pekli palačinke, izdelali svojo zastavo in si nadeli ime »Čokolino mafija«. Med valovi, sončnimi zahodi in dolgimi pogovori na premcu so nastajala prijateljstva, ki bodo ostala še dolgo po koncu projekta. Prav življenje na jadrnici nas je naučilo, kako pomembni so medsebojna pomoč, odgovornost, potrpežljivost in zaupanje.
Posebno ganljiva je zgodba enega izmed učencev, ki je na jadranje odšel povsem nepričakovano. Le dva dni pred odhodom je izvedel, da lahko zaradi bolezni drugega učenca zasede njegovo mesto. Novica je razveselila vso družino, doma pa so v naglici pripravljali vse potrebno za pot. Danes pravi, da je bila to ena najlepših priložnosti v njegovem življenju.
»Takrat še nisem vedel, koliko lepih trenutkov, novih prijateljstev in dogodivščin me čaka. Vedel sem samo eno – dobil sem neverjetno priložnost,« je zapisal v svojem dnevniku.
Ob koncu tedna smo se od jadrnice in novih prijateljev poslovili s solznimi očmi in močnimi objemi. Domov nismo prinesli le fotografij, daril in spominkov, temveč neprecenljive življenjske izkušnje. Naučili smo se sodelovati, sprejemati različnosti in ceniti moč prijateljstva.
Mirno morje nam je pokazalo, da je vsak posameznik pomemben. Da nas razlike ne ločujejo, ampak bogatijo. In da so najlepše poti tiste, po katerih plujemo skupaj.
Iskrena hvala vsem sponzorjem, donatorjem, organizatorjem, učiteljicama Nini Mohar in Katarini Komatar ter skiperju Ivu, ki so nam omogočili to nepozabno izkušnjo. Posebna zahvala pa gre tudi učencem, ki so s svojo odprtostjo, srčnostjo in pripravljenostjo pomagati drug drugemu ustvarili zgodbo, ki je ne bomo nikoli pozabili.
Spomini na teden miru, prijateljstva, sodelovanja in jadralskih dogodivščin bodo z nami ostali še zelo dolgo. V naših srcih bo Mirno morje vedno ostalo kraj, kjer smo spoznali, da smo skupaj močnejši, pogumnejši in srečnejši.
Katarina Komatar
