Občina Kamnik in Komunalno podjetje Kamnik pojasnjujeta potek dogodkov po ugotovljeni mikrobiološki neskladnosti pitne vode na vodovodnem sistemu Iverje, izvedene ukrepe ter aktivnosti, ki jih na področju zagotavljanja varne in zanesljive oskrbe s pitno vodo izvajata že vrsto let.
Pri rednem vzorčenju pitne vode na zajetju Iverje je Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) v vzorcu ugotovil prisotnost intestinalnih enterokokov v koncentraciji 1 CFU/100 ml. Uredba o pitni vodi določa mejno vrednost 0 CFU/100 ml, zato vzorec ni bil skladen s predpisanimi mikrobiološkimi zahtevami.
Komunalno podjetje Kamnik je po prejemu rezultata neskladnega vzorca 9. septembra nemudoma sprožilo predpisane ukrepe v skladu z Načrtom ravnanja v izrednih dogodkih. Uporabniki so bili obveščeni o obveznem prekuhavanju vode, izvedeni pa so bili tudi kloriranje sistema, spremljanje vsebnosti klora na posameznih točkah omrežja in ponovno vzorčenje.
Ponovno vzorčenje je Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano izvedel v četrtek, 10. septembra. Rezultati analiz so potrdili, da v odvzetih vzorcih intestinalni enterokoki niso bili več prisotni, zato je bil v petek, 11. septembra, ukrep obveznega prekuhavanja vode preklican. Uporabnikom je bilo ob tem priporočeno, naj pred ponovno običajno uporabo vode izperejo pipe.
Po podatkih Zdravstvenega doma dr. Julija Polca Kamnik v času dogodka ni bilo zaznanega povečanega števila obolenj, ki bi jih bilo mogoče povezati s pitno vodo.
Zakaj se lahko takšna odstopanja pojavijo spomladi in jeseni?
Na vodovodnem sistemu Iverje je bilo mikrobiološko odstopanje zaznano v jesenskem času. Kot pojasnjujejo na NLZOH, so vodni viri v določenih obdobjih leta, predvsem spomladi in jeseni, zaradi hidroloških razmer bolj izpostavljeni vplivom iz vodnega zaledja. Padavine in večja namočenost tal lahko povečajo spiranje s površja ter vpliv površinskih voda na podzemne vodne vire.
Intestinalni enterokoki so indikator fekalnega onesnaženja, vendar njihova prisotnost sama po sebi ne pove, od kod onesnaženje izvira. Možni vplivi so različni – od kmetijske dejavnosti in gnojenja do komunalnih odpadnih voda ter živali oziroma divjadi v vodnem zaledju.
Pri tokrat ugotovljeni koncentraciji 1 CFU/100 ml je količina biološkega materiala tako majhna, da konkretnega izvora na podlagi standardnega vzorca ni mogoče zanesljivo določiti. Za natančnejše ugotavljanje izvora bi bilo treba izvesti ciljno vzorčenje večjih količin vode, predvsem v času povečanega hidrološkega pritiska.
Pomembno je, da se posamezen neskladen vzorec ne obravnava ločeno od sistema nadzora pitne vode. Redno vzorčenje je namenjeno prav temu, da zazna tudi mikrobiološka odstopanja, ki jih brez laboratorijske analize ni mogoče odkriti, ter omogoči pravočasno ukrepanje.
Sistem Iverje in vodovodno omrežje obnavljajo in nadgrajujejo že vrsto let
V zadnjih desetih letih so bile v občini zvedene obnove in dograditve vodovodnega omrežja, objektov in naprav na številnih območjih občine, med drugim v Godiču, Mekinjah, Podgorju, Vrhpolju, Bistričici, Markovem, Nevljah, Stranjah, Županjih Njivah in na območju Duplice. Med večjimi projekti je bila tudi izgradnja vodohrana Črna, vzporedno pa so potekale posodobitve črpališč, vodohranov, avtomatike in daljinskega nadzora.
Občina že osem let sodeluje z Jamarskim klubom Kamnik pri raziskovanju izvirskih in podzemnih voda na območju Kamniško-Savinjskih Alp, s čimer pridobiva podatke za boljšo zaščito zajetja Iverje. V zadnjih sedmih letih so bile na območju zajetja Iverje izvedene tri globoke vrtine za zajem vode iz vodonosnika na globini 170 metrov, dve pa sta že vključeni v javni vodovod.
Pomemben del preventivne zaščite vodnih virov je tudi skrb za nadzorovan odvoz odpadnih voda z območja Velike planine in Kamniške Bistrice. Na Veliki planini od leta 2022 poteka organiziran odvoz grezničnih gošč, letos pa tudi sistematično evidentiranje greznic, njihovega stanja in značilnosti. Namen evidentiranja je predvsem ugotoviti dejansko stanje na terenu in pridobiti celovit pregled nad obstoječimi načini ravnanja z odpadnimi vodami. Na tej podlagi bo mogoče iskati in načrtovati ustrezne rešitve za posamezna območja ter dolgoročno zmanjševati morebitna tveganja za kraško podzemlje in vodne vire.
Nadaljujejo se večje investicije
V zaključni fazi je priprava dokumentacije za celovito prenovo zajetja in vodohrana Iverje, ki obsega rekonstrukcijo objekta ter posodobitev opreme in naprav za nadaljnje varno in zanesljivo obratovanje.
V letih 2027 in 2028 je načrtovano nadaljevanje rekonstrukcije transportnega vodovoda Spodnje Stranje–Stahovica oziroma vodohran Iverje, kjer bo zamenjanih približno 2,9 kilometra dotrajanega cevovoda. Projekt je ocenjen na nekaj manj kot 2,5 milijona evrov.
Hkrati se pripravlja približno 1,1 milijona evrov vredna rekonstrukcija kritičnih odsekov primarnega vodovoda Kamnik–Iverje–jug. Gre za več kot 3,5 milijona evrov načrtovanih vlaganj samo v dva večja projekta vodovodnega omrežja, poleg rednega investicijskega vzdrževanja in drugih posegov.
V kratkem je predviden tudi začetek rekonstrukcije vodovoda na območju Žal, v zaključni fazi pa je priprava dokumentacije za gradnjo vodovoda Potok–Velika Lašna.
