Starost se pogosto najprej oglasi precej potiho, čeprav se zavedamo, da prihaja. Še najbolj jo opazimo takrat, ko pot do zdravnika postane predolga, stopnice previsoke, vsakdanja opravila pa breme, ki ga družina ne zmore več nositi sama. V takšnih trenutkih postane vprašanje, ali je v bližini dom za starejše, pomoč na domu ali človek, ki zna pokazati pravo pot, del družinskega vsakdana. V občinah Domžale, Lukovica, Mengeš, Trzin, Komenda, Moravče in Kamnik je bilo v začetku letošnjega leta 19.467 prebivalcev, starih najmanj 65 let. Čeprav je prebivalstvo osrednjeslovenske regije mlajše od slovenskega povprečja, bo pomoč tudi v naših krajih potrebovalo vse več ljudi.
Podatki SURS kažejo, da staranje prebivalstva ni oddaljena prihodnost, temveč stvarnost, na katero se moramo odzvati že danes. V Sloveniji je več kot vsak peti prebivalec star najmanj 65 let, po najnovejši projekciji pa naj bi njihov delež do leta 2050 dosegel 30,3 odstotka. Med obravnavanimi občinami izstopa Trzin, kjer je starejši skoraj vsak četrti prebivalec, po absolutnem številu pa največ starejših živi v Domžalah. Razlike med občinami podrobneje prikazuje razpredelnica.
Prebivalstvo in starostna sestava, 1. januar 2026
| Območje | Prebivalci skupaj | Stari 65 let ali več | Delež 65+ | Povprečna starost |
| Slovenija | 2.135.107 | 481.057 | 22,5 % | 44,6 leta |
| Domžale | 38.326 | 7.330 | 19,1 % | 42,5 leta |
| Kamnik | 29.830 | 6.271 | 21,0 % | 43,4 leta |
| Komenda | 6.800 | 1.125 | 16,5 % | 40,7 leta |
| Lukovica | 6.193 | 1.052 | 17,0 % | 41,0 leta |
| Mengeš | 8.812 | 1.767 | 20,1 % | 43,0 leta |
| Moravče | 5.683 | 974 | 17,1 % | 40,9 leta |
| Trzin | 4.000 | 948 | 23,7 % | 44,7 leta |
Vir: SURS, stanje 1. januar 2026
Toda starost sama po sebi ni bolezen, saj številni starejši še dolgo živijo dejavno, samostojno in tesno povezani z okoljem, ki ga poznajo. S staranjem prebivalstva pa naraščajo potrebe po pomoči na domu, zdravstveni negi, prilagojenih in oskrbovanih stanovanjih, dostopnih prevozih, druženju ter podpori ljudem z demenco in njihovim svojcem. Zato kakovosti skrbi za starejše ne moremo presojati le po številu postelj v domovih. Njena prava mera je tudi, kako dolgo lahko človek varno in dostojanstveno ostane doma, kako hitro prejme potrebno pomoč ter ali oporo dobi tudi družina, ki zanj skrbi.
Sedem delujočih lokacij in 815 mest
Po primerljivih podatkih Skupnosti socialnih zavodov Slovenije je bilo 1. januarja 2026 v sedmih delujočih domovih oziroma enotah na območju obravnavanih občin skupaj 815 mest za institucionalno varstvo.
Od tega jih je bilo v javnih zavodih 587:
- Dom upokojencev Domžale je imel 162 mest,
- Dom počitka Mengeš 177 mest v Mengšu in 57 v enoti Trzin,
- Dom starejših občanov Kamnik pa 191 mest.
Zasebni izvajalci s koncesijo so zagotavljali še 228 mest:
- MGC Bistrica v Domžalah 100,
- Dom sv. Katarine Zavoda usmiljenk v Mengšu 60 in
- SeneCura v Komendi 68.
Mrežo tako sestavljajo trije javni zavodi na štirih lokacijah in trije zasebni koncesionarji na treh lokacijah. Število 815 pomeni skupno zmogljivost in ne nujno vsakodnevnega števila stanovalcev, saj se zasedenost spreminja, podatki posameznih izvajalcev pa niso objavljeni za isti presečni dan. Veliko skupno število mest tako družini, ki pomoč potrebuje danes, še ne zagotovi prostega mesta.
Dom Lilija bo oskrbo približal domačemu okolju
Dom Lilija bo deloval kot dislocirana enota javnega Doma upokojencev Domžale. Stoji v središču Moravč, v bližini zdravstvene postaje, lekarne, knjižnice, trgovine, šole, vrtca in avtobusne postaje. Takšna lega bo prihodnjim stanovalcem omogočala, da tudi po selitvi ostanejo povezani s krajem, ki ga poznajo, njihovim svojcem pa olajšala obiske. Ponujal bo 78 mest za stalno bivanje, devet mest za začasno varstvo in šest mest v dnevnem centru. Osemnajst postelj v pritličju bo namenjenih osebam z demenco, ki bodo imele neposreden izhod na varovani vrt.
Kot je povedala Nataša Zalokar, direktorica Doma upokojencev Domžale, je dom dokončan in opremljen, prihod prvih stanovalcev pa se je zaradi zapleta z ZZZS pri financiranju zdravstvene nege z druge polovice septembra premaknil na začetek oktobra.
Ko bo Dom Lilija začel delovati, se bo število stalnih institucionalnih mest na območju sedmih občin povečalo z 815 na 893. Dnevno in začasno varstvo bosta obenem predstavljala pomembno podporo družinam, ki za starejšega človeka skrbijo doma.
Kdo in po kakšnih merilih se odloča o sprejemu v Dom Lilija?
Kot je za Modre novice povedala Nataša Zalokar, direktorica Doma upokojencev Domžale, bo sprejem stanovalcev v novi Dom Lilija v Moravčah potekal postopoma, tako da naj bi bila vsa mesta zapolnjena do decembra.
Trenutno imajo več kot 130 prošenj, od katerih jih je približno ena tretjina iz občine Moravče. Ob tem Zalokar pojasnjuje: »Dom Lilija je javni zavod in pri sprejemu moramo zagotavljati pravičen in transparenten postopek. Samo dejstvo, da je nekdo občan Moravč, po trenutno veljavnih kriterijih ne pomeni avtomatične prednosti. Pri sprejemu se upoštevajo predvsem datum oziroma vrstni red vložene prošnje, bližina stalnega bivališča uporabnika in njegovih svojcev, zdravstveno stanje ter socialni razlogi. Je pa bližina prebivališča eden od kriterijev. Zato imajo lahko prebivalci Moravč in okoliških občin v konkretnem postopku prednost, če se to upošteva pri kriteriju bližine. To je tudi smiselno, saj je namen lokalnega doma, da je čim bolj povezan z okoljem, iz katerega prihajajo njegovi stanovalci. O sprejemu ne odloča občina Moravče kot ustanoviteljica ali financerka objekta, ampak izvajalec institucionalnega varstva – Dom upokojencev Domžale – po veljavnih pravilih in kriterijih sprejema.«
Od samostana do novih oblik oskrbe v Mali Loki
Pomemben korak pri razvoju skrbi za starejše se pripravlja tudi v Mali Loki. Občina Domžale je maja 2026 kupila nekdanji samostanski kompleks z 8.562 kvadratnimi metri zemljišč. Po sedanjih načrtih bo del kompleksa namenjen institucionalnemu varstvu oseb z demenco, v preostalem delu pa naj bi uredili dodatne bivalne zmogljivosti za starejše. V njem je predvidenih približno 50 mest in dnevno varstvo, dokončen obseg vsebin in čas njihove izvedbe pa bosta znana po pripravi projekta.
Načrti v Mali Loki so povezani tudi s prihodnostjo sedanjega Doma upokojencev Domžale. Stavba doma bo leta 2027 stara petdeset let in po besedah direktorice Nataše Zalokar potrebuje prenovo, da bi lahko zagotavljala sodobnejše oblike bivanja in oskrbe. Novi prostori bi lahko razbremenili obstoječi dom ter omogočili oblikovanje manjših in bolj domačnih bivalnih skupin za ljudi z demenco. Pri tem ne bo pomembno le število novih mest, temveč tudi, ali bodo prostori stanovalcem omogočali varno gibanje, stik z naravo, občutek domačnosti in čim daljše ohranjanje samostojnosti.
»Zelo pomembni so nam starejši in namenjamo jim veliko pozornosti,« je poudarila domžalska županja Renata Kosec. Ob tem je opozorila tudi na osamljenost starejših, zlasti tistih, ki nimajo svojcev, ter izpostavila občinsko strategijo za starejše. Poleg načrtovanih vsebin v Mali Loki je spomnila na Center dnevnih aktivnosti, minibus Domžalček, brezplačne prevoze za starejše od 65 let in načrte za dodatna stanovanja. Vse te oblike pomoči povezuje skupen cilj: starejšim omogočiti, da čim dlje ostanejo dejavni, varni in vključeni v okolje, v katerem živijo. Občina Domžale je sprejela tudi Strategijo za starejše Skupaj za lepšo starost 2023–2028. Skrb za starejše se v Domžalah ne načrtuje le znotraj zidov ene ustanove, temveč kot mreža prostorov in storitev, ki človeka spremljajo tudi takrat, ko začne potrebovati več pomoči.
Mreža pomoči v lokalnem okolju
V Mengšu institucionalno mrežo dveh domov dopolnjujejo brezplačni prevozi Prostofer in prizadevanja za dostopnejšo mobilnost. V Trzinu poleg enote Doma počitka Mengeš deluje Center aktivnosti Trzin, ki s srečanji, gibanjem, izobraževanjem in učenjem digitalnih spretnosti starejšim pomaga ohranjati dejavno mesto v skupnosti. Na območju Komende deluje dom SeneCura, Medgeneracijsko središče Komenda pa povezuje dejavnosti za različne generacije in izvaja dolgotrajno oskrbo na domu. Tudi tam je starejšim na voljo Prostofer.
MGC Bistrica institucionalno oskrbo dopolnjuje z oskrbovanimi stanovanji in dnevnim varstvom. Deluje tudi kot demenci prijazna točka ter pripravlja srečanja Alzheimer Cafe, namenjena osebam z demenco, njihovim svojcem in drugim, ki potrebujejo pogovor, nasvet ali strokovno informacijo. Takšni programi omogočajo, da starejši in njihove družine podporo poiščejo že takrat, ko je mogoče življenje doma še varno podaljšati.
V Kamniku institucionalno varstvo dopolnjujejo svetovalna pisarna Zavoda Oreli, prostovoljci in brezplačni prevozi Prostofer. Moravče bodo novo možnost institucionalnega varstva pridobile z Domom Lilija, medtem ko dolgotrajno oskrbo na domu na območjih Moravč, Domžal in Kamnika izvaja Zavod Pristan. V Mengšu je za izvajalca določen Zavod Taurus, v Lukovici in Trzinu DEOS, v Komendi pa Medgeneracijsko središče Komenda. Izvajalska mreža je tako vzpostavljena, njena prava vrednost pa se bo pokazala v tem, ali bo pomoč uporabnikom dostopna pravočasno, dovolj pogosto in v obsegu, ki ga potrebujejo.
Ker v Lukovici ni doma za starejše, imajo tam posebno težo storitve, ki ljudem omogočajo čim daljše življenje v domačem okolju. V okviru projekta ELEVATE pa nadgrajuje Točko za starejše. Ta starejšim in njihovim svojcem omogoča lažji dostop do informacij, pomoči pri vsakdanjih opravkih, dostavi, spremstvu in uporabi sodobnih naprav. Županja Olga Vrankar je na občinski proslavi Občine Lukovica poudarila: »Občina Lukovica ne bo pustila svojih občanov samih.« Med pomembnimi nalogami je izpostavila tudi pomoč pri izpolnjevanju vlog, saj je pravica do storitve za človeka zares dosegljiva šele, ko ve, kam se obrniti in kako jo uveljaviti.
Največji preizkus se začne pred vrati doma
V pogovorih o staranju hitro začnemo seštevati postelje, vendar najzahtevnejši del zgodbe pogosto poteka mesece ali leta pred selitvijo v dom. Takrat, ko zakonec sam skrbi za človeka z demenco, ko odrasli otroci pred odhodom v službo pripravijo zdravila in po vrnitvi domov še kosilo, ko starejši zaradi oddaljenosti ali slabega prevoza odpove pregled in ko družina ne ve, na katera vrata naj potrka. Dnevno varstvo, kratkotrajna namestitev in nadomestna oskrba zato niso dodatki, temveč varovalke, ki preprečujejo izčrpanost svojcev in prezgodnjo selitev iz domačega okolja.
Ključni preizkus novega sistema bo njegova dostopnost v vsakdanjem življenju: ali bo pomoč na voljo pravočasno, kako se bosta povezovali zdravstvena in socialna oskrba ter ali bodo storitve dosegle tudi starejše v oddaljenih krajih. Odgovorov ne more zagotoviti ena sama ustanova, temveč sodelovanje države, občin, zdravstvenih domov, izvajalcev, društev, prostovoljcev in družin.
Učinkovita lokalna politika za starejše se začne že pri varnem pločniku, klopi, dostopnem avtobusu in človeku, ki pomaga izpolniti vlogo. Nadaljuje se s pomočjo na domu, dnevnim centrom, podporo svojcem in pravočasno zdravstveno obravnavo ter se, ko bivanje doma ni več varno, sklene s kakovostnim bivanjem v domu. Njena prava mera zato ni le število postelj, temveč občutek starejšega, da ostaja slišan, vključen in pomemben. Starost ne sme postati čakalnica, temveč ostati del življenja in širše skupnosti.
LEA SMRKOLJ
