DomovAktualnoKo preventive ni, ceno plačajo zavetišča

Ko preventive ni, ceno plačajo zavetišča

Čeprav občine izpolnjujejo zakonsko obveznost oskrbe zapuščenih živali, podatki s terena kažejo, da to še zdaleč ne pomeni tudi učinkovitega reševanja problema. Zavetišče Horjul, ki izvaja javno službo za 22 občin, med njimi tudi Domžale, Kamnik in Trzin, je v letu 2024 oskrbelo 741 psov in 1.222 mačk. Prav številke pri mačkah razkrivajo, da se posledice neodgovornega lastništva, pomanjkljive preventive in nezadostne sterilizacije še naprej najbolj lomijo na plečih zavetišč.


A v Zavetišču Horjul opozarjajo, da se še vedno soočajo z neodgovornim lastništvom, pomanjkanjem osnovnega znanja o potrebah živali ter tudi z zanemarjanjem in zapuščanjem živali. »Posebej izstopa problematika prostoživečih in lastniških mačk, ki niso sterilizirane,« so dodali.

Neusklajene zakonodajne spremembe pomenijo večji pritisk na zavetišča

Novela Zakona o zaščiti živali (ZZZiv-F), sprejeta v letih 2023–2025, prinaša več pomembnih sprememb na področju zaščite živali, delovanja zavetišč in odgovornosti lastnikov. Med ključnimi novostmi je podaljšanje obdobja, v katerem občine krijejo oskrbo zapuščenih živali, s 30 na 60 dni, ter jasnejša ureditev financiranja zavetišč, pri čemer del stroškov po določenem času prevzame tudi država. Zakon uvaja tudi obvezno označevanje lastniških mačk, višje standarde dobrobiti živali ter strožje kazni za kršitve, hkrati pa določa večjo odgovornost občin za zapuščene živali na njihovem območju.

Čeprav so spremembe korak v pravo smer, v Zavetišču Horjul opozarjajo na sistemske pomanjkljivosti. Poudarjajo, da zakonodajnim zahtevam ne sledijo vedno ustrezne finančne in kadrovske rešitve. Posledično zavetišča prevzemajo vse večje breme, saj se trajanje bivanja živali podaljšuje, medtem ko število posvojitev ne narašča sorazmerno z večjim številom sprejetih živali.

Pomembna je odgovornost lastnikov

V zavetišču opozarjajo, da sta kastracija in sterilizacija ključna ukrepa za preprečevanje neželenih legel in s tem neposredno zmanjševanje števila zapuščenih živali. Ena nesterilizirana mačka lahko v nekaj letih povzroči eksponentno rast populacije.

»Odgovornost lastnikov je, da preprečijo nekontrolirano razmnoževanje svojih živali, saj v nasprotnem primeru breme pogosto pade na zavetišča in širšo skupnost,« poudarjajo.

V zadnjem obdobju opažajo tudi primere, ko lastniki pse oddajajo zaradi spremenjene zakonodaje. Pri psih je trend sicer nekoliko stabilnejši, vendar se pojavljajo kompleksnejši primeri, povezani z vedenjskimi težavami ali življenjskimi spremembami lastnikov.

Lokalna dinamika v občinah Kamnik in Domžale

V občini Kamnik se problematika zapuščenih živali odraža predvsem pri mačkah, ki predstavljajo večino vseh primerov. Primerjava podatkov kaže zanimiv trend: v letu 2025 je bilo oskrbljenih 109 živali, kar je manj kot v letu 2024, ko je bilo iz te občine sprejetih 190 mačk. Dodatna sredstva občina namenja prek koncesijske pogodbe z Zavetiščem Horjul, predvsem za oskrbo zapuščenih živali in veterinarsko pomoč.

V letu 2024 so iz občine Domžale v Zavetišče Horjul sprejeli štiri pse, dva od teh so vrnili lastnikom, oskrbeli pa so tudi 66 mačk. »V občini Domžale zaznavamo, da se število zapuščenih psov zmanjšuje, primeri pa so danes že razmeroma redki. Prav tako opažamo upad števila zapuščenih živali na splošno, kar ocenjujemo kot zelo pozitivno,« so pojasnili na občini.

Obe občini trenutno ne zagotavljata subvencij za sterilizacijo in kastracijo mačk, temveč sredstva usmerjata v izvajanje zakonskih obveznosti in delovanje zavetišča. V Zavetišču Horjul ob tem opozarjajo, da brez preventivnih ukrepov, kot je sterilizacija, problema ni mogoče dolgoročno zmanjšati.

Pomen ozaveščanja in odgovornega lastništva

Kljub zakonskim okvirjem ostaja ključni izziv predvsem ravnanje lastnikov. Pomanjkanje osnovnega znanja o potrebah živali ter neizvajanje sterilizacije vodita do povečanega števila zapuščenih legel.

V občini Kamnik so zato v sodelovanju z Upravo RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin v preteklih letih izvajali kampanjo »Moja žival, moja odgovornost«, s katero so ozaveščali predvsem najmlajše v vrtcih in osnovnih šolah.

V občini Domžale pa ozaveščanje izvajajo predvsem prek objav na spletni strani. Ob tem poudarjajo, da so občanom na voljo tudi informacije o ravnanju ob najdbi zapuščene živali ter kontaktni podatki Zavetišča Horjul.

SLEDITE NAM NA

Zadnje novice