Klemen Bauer je v družbi številnih znanih športnikov in ob spremstvu svojih dveh otrok v Kamniku 4. februarja ponosno nosil Slovensko baklo, simbol olimpijskih vrednot, nato pa že odhitel na prizorišče biatlonskih olimpijskih bojev v Anterselvo, kjer ga lahko poslušamo v vlogi strokovnega komentatorja prenosov na TV Slovenija. Še precej večji izziv ga čaka jeseni, ko bo poskušal smučati s himalajskega osemtisočaka.
Da se v Ihanu, kjer živi Bauer, nadaljuje biatlonska tradicija, ima zasluge tudi on sam. »Odkar sem končal kariero, pomagam pri delovanju kluba, saj bi lahko hitro vse skupaj zamrlo. Predsednik Matjaž Pavovec opravlja dobro delo in upamo, da bo še vztrajal na tem položaju. Ni enostavno, pomanjkanje snega je postalo že skorajda trajen problem. Upamo na nacionalni panožni center, ki bi ga zgradili nekje v osrednji Sloveniji, kjer je še nekaj uspešnih klubov, kot so TSK Dol pri Ljubljani, Brdo, Logatec … Poleti nimamo niti rolkarske steze s streliščem,« je v pogovoru za Modre novice povedal Bauer, ki je imel ob prihodu Slovenske bakle (ta je potovala od Šutne čez Mali grad do Glavnega trga) s seboj tudi oba sinova. Starejši Aksel pri 11 letih že trenira biatlon, takšno željo ima tudi štiriletni Lars.
Planko lahko ob idealnem razpletu poseže med deseterico
Prav iz Smučarskega kluba Ihan sta letos prišla tudi dva olimpijca, Lovro Planko in Matic Repnik. »Vesel in ponosen sem, da se nadaljuje tradicija nastopov športnikov iz te regije, ki neprekinjeno traja vse od nastopa Andreja Laniška v Sarajevu 1984. To je velik uspeh. Očitno v Ihanu dobro delamo z mladino. Lovro Planko je drugič na olimpijskih igrah in zdaj počasi prihaja v najboljša biatlonska leta. V Anterselvi je sposoben tudi uvrstitve med deseterico, morda še najbolj v sprintu, če bo imel seveda pravi material in ustrelil ničlo. No, vsak rezultat med trideseterico bo dober. Matic tekaško še ni na tako visoki ravni, je pa strelsko konstanten,« o možnostih Planka in Repnika razmišlja Bauer, ki je januarja dopolnil okroglih 40 let.
Po koncu kariere za mikrofonom TV Slovenija
Naš sogovornik je na olimpijskih igrah tokrat prvič v vlogi strokovnega komentatorja. Kot ljubitelji tega privlačnega športa verjetno veste, pri prenosih pomaga reporterju TV Slovenija Marjanu Fortinu. »Ta služba je bistveno manj stresna kot sodelovati na igrah kot športnik. Vloga strokovnega komentatorja mi je bila takoj zelo všeč. Ko sem leta 2022 ob koncu svoje kariere razmišljal, kako bi zapolnil prosti čas, se je ravno izpraznilo mesto strokovnega komentatorja, saj je Tomas Globočnik prevzel mesto vodja panoge pri Smučarski zvezi Slovenije. Tako sem začel in zdaj komentiram že četrto sezono zapored. S tekmovalci se dobro poznam, vesel sem, da sva s Fortinom občasno tudi na prizorišču, čeprav največkrat komentirava kar iz studia.«
V Vancouvru mu je bron speljal Jakov Fak
Kot tekmovalec se je Klemen Bauer udeležil štirih olimpijskih iger, pri čemer je seveda najbolj v spominu ostal Vancouver 2010, kjer je v sprintu osvojil četrto mesto. »Celotne igre so mi bile zelo pri srcu. Bili smo generacija tekmovalcev, starih okrog 25 let, skupaj s še enim Ihancem Petrom Doklom sva si delila sobo. Res super igre. Bili smo že precej konkurenčni, tudi cilji so bili postavljeni kar visoko, čeprav nismo bili ravno med favoriti za medalje. Moje 4. mesto v sprintu je bilo vsekakor presenečenje. Vreme je bilo takrat zelo nepredvidljivo, med tekmo je snežilo, kar je poskrbelo za presenetljiv razplet. Zmagovalec je postal Francoz Vincent Jay, moj dober prijatelj, ki pa je bil precej neznan. Jakov Fak je osvojil bronasto medaljo. Takrat je tekmoval še za Hrvaško.«
Vancouver 2010: pristne igre z veliko druženja
Novinarji pogosto zapišemo, da je četrto mesto nehvaležno, a za Klemna Bauerja ni bilo tako. »Pravijo, da štejejo le medalje, a moje 4. mesto je vseeno ostalo v spominu, morda tudi zato, ker je bila to takrat najboljša slovenska moška uvrstitev olimpijskih iger.« Če so potem sledile igre, kjer zaradi takšnih in drugačnih razlogov ni bilo več čutiti pravega olimpijskega duha (Soči 2014, Pjongčang 2018 in Peking 2022), je bilo v Vancouvru še drugače: »To so bile še prave igre, vsi športniki smo bili skupaj v olimpijski vasi, veliko druženja je bilo s preostalimi športniki.«
Peto mesto štafete v Sočiju 2014
V Soči 2014 je Bauer odpotoval s precej višjimi cilji, a se ni izšlo. »Ti spomini so kar malo grenki. Takrat sem bil v najboljši formi, tudi izkušenj ni manjkalo, zato so bili cilji visoki. No, vsaj s štafeto, v kateri so bili še Jakov Fak, Janez Marič in Peter Dokl, smo posegli zelo visoko in osvojili peto mesto. Se pa spomnim, da sem imel na zasledovalni tekmi drugi najboljši tekaški čas, a se zaradi štirih zgrešenih strelov ni izšlo za kaj več kot 24. mesto. Tiste igre so bile nekaj posebnega tudi zato, ker so na njih izjemno uspešno igrali slovenski hokejisti, za katere smo biatlonci navijali tudi na tekmah in se nasploh precej družili.
Zavrnil cepljenje in ostal brez Pekinga 2022
Na olimpijskih igrah v Pekingu 2022 Bauer ni nastopil. Z odločitvijo, da se ne bo cepil proti covidu-19, je dvignil veliko prahu, sebi pa zaprl pot v Peking. »To bi morala biti pika na i moji karieri in zelo sem se veselil Pekinga. Ni mi žal, da sem se tako odločil, čeprav je to potegnilo marsikaj za sabo. V tujini se je na podoben način izpostavil Novak Đoković, jaz pa sem bil bolj kot ne edini slovenski športnik, ki sem si s tem zapravil olimpijski nastop. Takrat sem tudi zapisal na Facebook, da se s težkim srcem sprašujem o razvoju vrhunskega športa ter pomenu in smislu olimpijskih iger ter da se včasih zdi, da brez zadržkov drvi v prepad. Ta moj zapis je imel kar 300 tisoč dosega.«
Septembra na Manaslu
Klemen Bauer seveda ni le nekdanji vrhunski biatlonec, ampak svoje športno življenje nasploh zajema z veliko žlico. Zelo je navezan na gore in veliko časa preživi v hribih, tudi na turnih smučeh. Ravno s tem je povezan njegov naslednji podvig. »Pripravlja se smučarska odprava septembra na Manaslu. Kot prvi Slovenci želimo smučati s tega osemtisočaka, ki je Slovencem znan kot gora, ki je vzela življenje slovitega alpinista Nejca Zaplotnika. To bo šestčlanska odprava, v kateri bodo tudi vrhunski alpinist Nejc Marčič in turna smučarja oziroma gorska tekača Luka Kovačič in Nejc Kuhar. Na neki način bodo to zame pete olimpijske igre.«
Na pivo v Bohinj, in to s padalom!
Čeprav izkušenj s tako visokimi hribi še nima, verjame, da mu lahko uspe. »Bil sem že na Mont Blancu, a to bo druga zgodba. Seveda bo ključno to, kako se bom spopadel z višino. Ne bom tvegal za vsako ceno, vendarle imam družino. Seveda se bom poskusil do takrat čim bolje telesno pripraviti, avgusta bom kar nekaj časa preživel v višinskih sobah. A že to, da vidim Himalajo od blizu, mi veliko pomeni. Tehnično Manaslu ni zahtevna gora, prav tako spust z vrha ne pomeni nekega ekstremnega smučanja. S seboj bom vzel tudi padalo, da ga uporabim po aklimatizacijskem vzponu. Padalstvo je že 20 let moja strast, moj najdaljši polet pa me je skupaj s prijateljem nesel s Krvavca čez greben Košute in Karavanke, nad Kranjsko Goro, mimo Triglava v Bohinj. Spomnim se, da sva se pred tem pogovarjala, kam bi šla, pa sva sklenila, da na pivo v Bohinj. S padalom (smeh).«
M. O.
