V Kamniku je prejšnji teden potekala zaključna konferenca triletnega projekta PopUpUrbanSpaces, ki je v ospredje postavil taktični urbanizem in trajnostno mobilnost v manjših mestih. Na konferenci so se povezali predstavniki mest, ministrstev, raziskovalci in drugi strokovnjaki ter razpravljali o izkušnjah projekta in možnostih, kako lahko pobude, razvite v okviru sodelovanja desetih partnerjev iz sedmih držav, živijo naprej tudi po njegovem uradnem zaključku.
PARKirišče Veronika kot najbolj viden rezultat projekta
V Kamniku je bil najbolj opazen rezultat projekta zasnova začasne, pilotne ureditve javnega prostora na parkirišču pred Kavarno Veronika, kjer je nastalo t. i. PARKirišče Veronika, ki je poleti zaživelo kot prostor druženja, kulture in mestnega utripa. Osrednji element ureditve je unikatno oblikovano stojalo za kolesa, navdihnjeno z legendo o kamniški Veroniki, avtorsko delo priznane kamniške kiparke Nine Koželj. Prav ta intervencija velja za dober primer taktičnega urbanizma, ki z majhnimi, začasnimi in hitrimi posegi preverja, kako lahko javni prostor deluje bolj prijazno do ljudi.
Nadaljevanje aktivnosti in poudarek na spremembi vedenja
Koordinatorka projekta Katja Kunstelj je poudarila, da želijo nekatere aktivnosti v Kamniku nadaljevati tudi v prihodnje. V sodelovanju s Slovenskimi železnicami smo spodbujali trajnostni prihod na dogodke, skupaj z Domom kulture pa smo mlade motivirali, da so se na prireditve vozili z vlakom. Dolgoročni cilj projekta ostaja sprememba potovalnih navad in vedenja prebivalcev, pri čemer bomo v prihodnje posebno pozornost namenili tudi šolarjem.«
»Projekt zaključujemo z akcijskim načrtom, v katerem bodo opredeljeni konkretni ukrepi,« je pojasnila. »Želimo si tudi posvetovalno telo, ki bi občinskemu svetu v prihodnje predlagalo nadaljnje korake – od investicijskih do mehkejših vsebinskih ukrepov. Posebno pozornost bomo namenili tudi ranljivim skupinam, med drugim osebam z invalidnostjo.«
»Aktivno promocijo prek družbenih omrežij in medijskih kampanj bomo nadaljevali tudi po zaključku projekta,« je dodala. »Nadaljevali bomo dogajanje na prostoru pri Kavarni Veronika – s celodnevnimi dogodki, poletnimi gledališkimi vsebinami in raznolikimi aktivacijami.«
Občinski ukrepi na področju trajnostne mobilnosti
»Občina Kamnik vzporedno izvaja številne ukrepe na področju trajnostne mobilnosti,« je na konferenci poudaril župan Matej Slapar. »Zgradili smo nove kolesarske povezave, razvili zelene in mobilne poti, razširili souporabo koles, uvedli ukrepe za umirjanje prometa ter izboljšali dostopnost za pešce in osebe z omejeno mobilnostjo. Hkrati vlagamo v revitalizacijo javnih prostorov, zeleno infrastrukturo in energetsko prenovo javnih stavb.«
»Sprejeli smo tudi novo celostno prometno strategijo, ki povezuje prometno in prostorsko načrtovanje ter izboljšuje varnost in kakovost bivanja za vse generacije,« je dodal. »Naš cilj je postopno zmanjšati odvisnost od zasebnih avtomobilov ter povečati varnost in kakovost življenja za vse generacije.«
Izzivi evropskih mest in vloga začasnih rešitev
»Mesta po vsej Evropi se soočajo z globokimi in medsebojno povezanimi izzivi – od podnebnih sprememb in prometnih zastojev do slabše kakovosti zraka in pritiska na javni prostor,« je opozoril Tadej Žaucer z Ministrstva za okolje, podnebje in energijo. »Ljudje ne začnejo hoditi ali kolesariti zaradi strategij ali načrtov. To storijo, ko se ulice zdijo varne, udobne, privlačne in prilagojene človeku.«
»Začasne kolesarske steze, razširjeni pločniki, začasni prehodi za kolesa in preoblikovana križišča omogočajo, da prebivalci spremembe najprej izkusijo – in prav ta izkustveni element je pogosto odločilen pri spreminjanju navad,« je poudaril. »Ulice niso le koridorji za gibanje, temveč tudi kraji družbenega življenja, gospodarske dejavnosti in identitete.«
»Mesto lahko razumemo kot prostor odnosov, skupnosti in skrbi,« je na osrednjem predavanju poudarila prof. dr. Elke Krasny z Dunaja. »Soseska je ključno okolje socialnih in materialnih infrastruktur skrbi – od trajnih institucij do praks začasnega pop-up urbanizma in taktičnih intervencij.« »Trajne in začasne urbane ureditve skupaj preoblikujejo razumevanje urbane politike, upravljanja in prostorske pravičnosti ter lahko prispevajo k bolj pravičnemu in vključujočemu mestu,« je poudarila.
V dopoldanskem delu je potekala tudi okrogla miza. O taktičnem urbanizmu in trajnostni mobilnosti so razpravljali Goran Završnik (Kulturno društvo Priden možic /Javni zavod za kulturo Kamnik), ki je predstavil lokalne intervencije taktičnega urbanizma, Alenka Korenjak (Prostorož), ki je predstavila, kako Prostorož ceste spreminja v trge, oživlja gradbene jame in pozabljene zelene površine, vključuje prebivalce v urejanje prostora in iskanje nove vrednosti v starih objektih. Tadej Žaucer (MOPE) in Petra Kurinčič (Regijski center mobilnosti Ljubljanske urbane regije) pa sta osvetlila nacionalni in regionalni kontekst tematike. Razprava je odprla konkretna vprašanja priložnosti in omejitev pri uvajanju trajnostnih rešitev v lokalna okolja.
Ključne aktivnosti in financiranje
PopUpUrbanSpaces se loteva skupnega izziva urbanih območij: visoke stopnje lastništva avtomobilov in gostega prometa, ki prinašata zastoje, slabšo kakovost zraka in višje emisije CO₂. Posledice se odražajo tako v mestnem okolju kot v zdravju ljudi. Projekt zato javnemu sektorju in povezanim deležnikom pomaga pri prehodu k aktivnim oblikam mobilnosti ter prispeva k prijetnejšemu, bolj človeku prijaznemu mestu z manj avtomobili.
Ker mobilnost v naših mestih še vedno pretežno obvladujejo osebna vozila, trajnostne alternative – čeprav pogosto obstajajo – ostajajo premalo izkoriščene. Za resnični premik je ključna sprememba potovalnih navad in vedenja. PopUpUrbanSpaces pri tem izhaja iz pristopa »pokaži in povej«: z začasnimi, nizkocenovnimi posegi v prostor, ki temeljijo na taktičnem urbanizmu, ustvarjanju prostora (placemaking) in taktičnem prometu, prebivalcem in odločevalcem v praksi pokaže, kako lahko ulice, parki in javni prostori delujejo brez prevlade avtomobilov. Hkrati projekt z digitalnimi kampanjami in orodji pojasnjuje tveganja avtomobilsko usmerjene mobilnosti ter krepi razumevanje, zakaj so spremembe nujne.
Med ključnimi poudarki projekta so krepitev znanj in zmogljivosti zaposlenih v javnem sektorju, aktivno vključevanje prebivalcev v preizkušanje rešitev, uporaba inovativnih digitalnih tehnologij za ozaveščanje, vzpostavljanje urbano-ruralnih partnerstev, nadnacionalno povezovanje in izmenjava izkušenj ter priprava rešitev in priporočil za oblikovalce politik. Skupna vrednost projekta znaša nekaj manj kot 2,3 milijona evrov, od tega je skoraj dva milijona zagotovljenih iz evropskih sredstev.
