»Uživam na takšnih tekih. Množična udeležba pove vse o slovesu prireditve. Če že dva tedna prej zapolnijo vseh 500 mest, očitno nekaj delajo prav,« se je Timotej Bečan veselil zmage na 22. Miklavževem teku in polaskal tudi organizatorjem, ki so spet poskrbeli za nepozaben tekaški praznik. Prireditev tokrat ni bila na nedeljo, kot je običaj, ampak na soboto, ko je bil god svetega Nikolaja. Seveda so tekače spet obiskali Miklavž in parkeljni.
Miklavžev tek ima korenine že v letu 1996, ko je bil tek na sporedu še v julijskem terminu (in se seveda ni imenoval Miklavžev). Prva zmagovalca sta bila Lado Urh in Tinkara Skamen, mati nadarjene gorske kolesarke Maruše Tereze Šerkezi. Od leta 2008 je trasa takšna, kot jo poznamo danes, torej s startom pri Termah Snovik in s ciljem na Gori pri cerkvi sv. Miklavža, kar pomeni slabih 300 metrov višinske razlike. Proga je dolga le 5,26 kilometra, a zaradi tega tekačem ni prav nič lažje. Pot gre namreč skoraj v celoti le navkreber, to pa je pisano na kožo Timoteju Bečanu (KGT Papež), ki že vrsto let sodi v sam vrh slovenskega gorskega teka in je bil med letoma 2018 in 2024 sedemkrat zapored izbran za najboljšega gorskega tekača leta.
Pri ženskah najhitrejša Manca Mlekuž
Njegova tokratna zmaga na Miklavževem teku je že peta zaporedna, kar je nov mejnik. Podobno kot lani, ko je zmagal s časom 20:50, je tudi tokrat večji del trase odtekel sam in na vrh, ki je bil večji del dneva ovit v meglo, pritekel s časom 21:02. Drugo mesto je osvojil mladi domžalski atlet Žiga Jan Novak (21:56), tretji pa je bil trikratni zmagovalec Miklavževega teka (2014, 2016, 2017) Rok Puhar (22:06), nekoč najboljši slovenski maratonec. Odlično četrto mesto si je pritekel kamniški triatlonec Žiga Korošec (22:32), takoj za njim pa je na cilj pritekel Anže Roblek, zmagovalec tekaškega pokala Gorenjska, moj planet. V tej seriji je bilo sedem tekov. Pri ženskah je ob odsotnosti lanske zmagovalke, domačinke Nuše Mali (začela je že priprave na naslednjo sezono, katere vrhunec bo evropsko prvenstvo, ki ga bo junija gostil Kamnik z Veliko planino), prvič zmagala Manca Mlekuž (26:40) pred Juto Pavlič (28:46) in Tejo Muha (30:18).
Izkušnje pravijo, da je treba začeti preudarno
Letos je bila zaradi gradnje novega hotela v Snoviku na začetku trasa rahlo spremenjena in krajša za približno 40 metrov. Bolj ravninski uvod je želel izkoristiti Žiga Jan Novak, ki je začel najhitreje. Bečana to ni presenetilo: »Žiga Jan na začetku vedno potegne. Bil je kakšnih 10 ali 15 metrov pred mano. Sam sem raje začel z malo rezerve, to sem se naučil v karieri. Prehiter začetek je najboljši recept za razočaranje v cilju. Takoj ko se je začel večji klanec, sem šel naprej in potem vso pot do cilja tekel sam. Trasa sicer ne dopušča počitka, takšne krajše preizkušnje so pravzaprav še napornejše, saj moraš krepko v rdeče območje. Na daljših tekih si bolj v coni udobja,« je za Modre novice tekmo komentiral 29-letni Medvodčan.
Bolj kot je strmo, bolje se počuti
Ne le, da je Bečan v zadnjem obdobju gospodar Miklavževega teka, je tudi rekorder proge. Leta 2019 jo je zmogel v času 20:38. Za nov rekord, ki bi mu prinesel dodatno denarno nagrado (to vsako leto prejme po najboljših pet v moški in ženski absolutni konkurenci), bi moral imeti ob sebi konkurenčnega tekača, poleg tega vremenske razmere niso bile najboljše. »Bilo je nekaj blata, pa veliko vlage v zraku in tudi megla. To ni ravno optimalno, zato je rezultat 21:02 dober. Večji del proge sem tekel sam in sem se moral kar malo preganjati, kot gorskemu tekaču pa mi je najbolj ustrezal strm odsek na makadamski cesti približno kilometer pred ciljem.«
Po tekmi na sproščanje v terme
Čeprav je vajen nastopanja na največjih gorskih tekih po svetu, vključno s svetovnimi prvenstvi, pa se še kako rad udeležuje tudi lokalnih prireditev. »Še raje tečem na takšnih tekih. Vse je tako domače, pridem lahko z družino, vzdušje je odlično, organizacija prav tako. Po koncu tekme smo se z otroki do večera še kopali v termah. Uživam na takšnih tekih. Množična udeležba pove vse o slovesu prireditve. Če že dva tedna prej zapolnijo vseh 500 mest, očitno nekaj delajo prav.« Ob tem dodajmo, da tako množične udeležbe ni na nobeni drugi podobni prireditvi v kamniškem koncu, tekačev pa bi bilo zagotovo še precej več, če ne bi bilo omejitve 500 tekačev, kar je neizogibno, saj je na Gori zaradi tekačev in številnih spremljevalcev že tako velika gneča.
Praznik tudi za predšolske in osnovnošolske otroke
Najstarejša udeleženca teka sta bila Drago Krofl (letnik 1947) in Marinka Krašovic (1948). Miklavžev tek, ki so ga spet pripravili prizadevni prireditelji Turističnega društva Gora in Športnega društva Šmartno, je praznik tudi za mlade tekače, ki se pomerijo na 1,4-kilometrski trasi z višinsko razliko 90 metrov, torej na zadnjem delu poti na Goro. Najhitrejši je bil Jan Atelšek pred Juretom Hribarjem in Žanom Erzarjem, v konkurenci deklet pa je zmagala Sara Kozinc pred Brino Nakrst in Evo Pustotnik. V ločenem cici teku so v spremstvu maskote palčka Snovička tekli še predšolski otroci. Med podeljevalci priznanj najboljšim je bil tudi kamniški župan Matej Slapar, prireditev pa je spet popestril prihod Miklavža in parkeljnov.
M. O.
