Kamničan Denis Baš je zaposlen kot pediater v Zdravstvenem domu dr. Julija Polca v Kamniku. Kot vodja otroškega dispanzerja v Kamniku je prepričan, da se za prihodnost pediatrije ni treba bati. Največ navdiha najde v otroški iskrenosti in igrivosti. Verjame, da lahko že pravi nasvet ali spodbuda pomembno vplivata na otrokovo zdravje in dobrobit družine. V sezoni prehladov je z nami delil napotke, kako ohraniti odpornost otrok.
Kakšna je vaša povezava s Kamnikom?
Svoje otroštvo in mladost sem preživel v Kamniku. Obiskoval sem osnovno šolo na Duplici in kasneje gimnazijo v Kamniku. Kljub temu da že več kot 15 let z družino živim v Mengšu, se imam še vedno za Kamničana – verjetno tudi zaradi dela, ki ga z veseljem opravljam v tem lepem mestu.
Svojo poklicno pot ste začeli prav v Kamniku, nato ste delali v Litiji in Ljubljani, tudi v zasebni ambulanti. Kaj vas je spodbudilo k vrnitvi v Kamnik?
Skoraj dve leti delal v pediatrični ambulanti s koncesijo v Ljubljani. Šel sem zaradi novih izzivov in želje poskusit še kaj novega, čeprav sem se v Kamniku ves čas počutil dobro. A okoliščine so potem nekako nanesle, da sem se vendarle spet vrnil v okolje, kjer sem začel in kjer sem zelo zadovoljen. V Kamniku na otroškem oddelku imamo res odlično ekipo pediatrov, medicinskih sester in drugih strokovnih sodelavcev.
Zakaj ste se odločili za specializacijo iz pediatrije?
Da bom študiral medicino, sem vedel že ob koncu osnovne šole. Vedno me je zanimalo vse, kar je povezano z delovanjem človeškega telesa, kasneje mi je bila blizu tudi psihologija in filozofija. Čar medicine je v raznolikosti področij, med katerimi se lahko odločiš za specializacijo. Kot študenta me je zaradi načina razmišljanja in možnosti zdravljenja me je zanimala predvsem interna medicina. Ko sem po naključju začel delati v pediatrični ambulanti kot pripravnik, pa sem vedel, da želim svojo pot posvetiti otrokom in mladostnikom. Prepričala me je širina in dinamika; vključuje vse od preventive in spremljanja razvoja do diagnostike in zdravljenja najrazličnejših bolezni kot tudi možnost raziskovalnega dela. Svoje delo še vedno opravljam z velikim veseljem in ponovno bi se odločil enako. Hvaležen sem številnim mentorjem, ki so me zaznamovali kot zdravnika.
Kaj vas pri tem poklicu najbolj navdihuje?
Predvsem iskrenost in igrivost otrok ter način komunikacije, ki od pediatra poleg vsega medicinskega znanja zahteva veliko iznajdljivosti ter empatije. Pa tudi možnost, da z zgodnjim pristopom in pravo podporo pozitivno vplivamo na otrokovo zdravje, razvoj in počutje. Že pravilen nasvet, spodbuda ali pojasnjena skrb lahko zelo vplivajo na dobrobit celotne družine. Ni lepšega kot spremljati otroke, kako napredujejo in se razvijajo v samozavestne mlade ljudi.
Po drugi strani pa imajo naši otroci zaradi izjemnega napredka medicine v zadnjih letih dostop do številnih novih diagnostičnih pristopov in sodobnih načinov zdravljenja. Razvoj na mnogih področjih prinaša pomembne preboje, ki izboljšujejo kakovost življenja otrok in omogočajo uspešnejše zdravljenje bolezni, ki so bile še pred kratkim težje obvladljive.
Ali se v Zdravstvenem domu dr. Julija Polca soočate s pomanjkanjem pediatrov?
Čeprav se zdravstvo sooča s številnimi izzivi, lahko z zadovoljstvom povem, da v Kamniku trenutno nimamo pomanjkanja pediatrov. K temu veliko prispeva dobro urejeno delovno okolje, spoštljivi medsebojni odnosi ter zavedanje, da vlaganje v mlade strokovnjake pomeni vlaganje v prihodnost. Zelo smo ponosni, da imamo številčen podmladek – specializante pediatrije, ki že zdaj aktivno sodelujejo pri našem delu in bodo v prihodnjih letih zagotovili kontinuiteto kakovostne pediatrične oskrbe. Kot vodjo otroškega dispanzerja me zelo veseli občutek stabilnosti in zaupanja, da bo skrb za naše otroke tudi v prihodnje ostala strokovna, predana in srčna.
V zadnjem času starši vse pogosteje odlašajo s cepljenjem. Kako jim razložite pomen cepljenja in zakaj je pomembno, da so cepljeni vsi otroci?
Cepljenje je eden največjih dosežkov sodobne medicine. Z njim ne ščitimo le posameznega otroka, ampak tudi širšo skupnost, saj preprečujemo širjenje nalezljivih bolezni. Staršem vedno poskušam razložiti, da so cepiva temeljito preverjena, njihova varnost pa nenehno spremljana. Najpogostejši neželeni učinki so blagi in prehodni; rahlo povišana temperatura ali bolečina na mestu vboda – bolezni, pred katerimi ščitimo, pa lahko povzročijo dolgotrajne posledice.
Razumem, da imajo starši včasih pomisleke, zato jim želim zagotoviti dovolj prostora za vprašanja in odprt pogovor. Le z zaupanjem in preverjenimi informacijami lahko skupaj poskrbimo, da ostanejo naši otroci varni in zdravi.
Kaj lahko starši sami naredijo, da okrepijo odpornost otrok?
Osnova odpornosti je zdrav življenjski slog: redno gibanje na prostem, dovolj spanja, uravnotežena prehrana ter mirno, stabilno družinsko okolje. Otroci, ki se redno gibljejo, uživajo raznoliko prehrano in imajo ustaljen dnevni ritem, so praviloma bolj odporni.
Zaradi pomanjkanja vitamina D, ki pomembno vpliva na imunski sistem, priporočamo, da vsi otroci od oktobra do aprila prejemajo dodatek 800 enot vitamina D dnevno (dojenčki 400 enot čez vse leto). Z dodatki pa ni treba pretiravati – če ima otrok posebne zdravstvene težave, naj se starši posvetujejo s pediatrom.
Kdaj zadošča telefonski klic zdravniku in kdaj je nujen osebni obisk ambulante?
Telefonski klic je smiseln, kadar gre za blage simptome – na primer prehlad brez vročine, blag izcedek iz nosu ali vprašanja glede nege.
Osebni pregled pa je nujen, kadar ima otrok visoko ali dolgotrajno vročino, težko diha, bruha, je zaspan, zavrača tekočine ali se staršem preprosto ‘ne zdi prav’. Intuicija staršev je pogosto zelo zanesljiv pokazatelj, da otrok potrebuje pregled. Pri dojenčkih pa velja pravilo, da je bolje enkrat preveč kot enkrat premalo.
Kako lahko starši sami ukrepajo, kadar ima otrok vročino?
Vročina je znak, da se telo bori proti okužbi, zato ni vedno potrebno takoj posegati z zdravili. Pomembno je, da otrok počiva, pije dovolj tekočine in da ga starši skrbno opazujejo. Če je otrok kljub vročini živahen, jé in pije, lahko nekaj dni počakamo.
Zdravila za zniževanje temperature priporočamo, kadar je vročina visoka ali se otrok počuti slabo. Če pa vročina traja več kot tri dni, se ponavlja, ali se pojavijo dodatni znaki – težko dihanje, izpuščaji, bolečine v ušesih – je potreben pregled pri pediatru.
Kdaj naj otrok ostane doma?
Otrok z blagim izcedkom iz nosu, brez vročine in s sicer dobrim počutjem, lahko obiskuje vrtec ali šolo. Če pa ima vročino, kašelj, drisko ali je vidno utrujen, je bolje, da ostane doma, dokler se stanje ne izboljša.
Otroci so največkrat kužni tik pred izbruhom bolezni in ko so simboli najbolj izraženi. Ko otrok 24 ur nima več vročine in se počuti dobro, se lahko postopno vrne v kolektiv. Otroci, ki so bolni več kot tri dni, pa praviloma potrebujejo posvet z zdravnikom.
Koliko časa vam vzame administrativno delo in kako vpliva na vaše delo s pacienti?
Vsaka minuta, ki jo zdravnik ali medicinska sestra nameni administrativnim opravilom, pomeni manj časa za pogovor in neposredno delo z bolnikom – kar ni dobro. Zato si prizadevamo, da bi bilo delo v ambulanti čim bolj učinkovito in razbremenjeno nepotrebnih motilcev. Le tako lahko ohranimo tisto, kar je v medicini najpomembnejše – dober, zaupen odnos med zdravnikom in bolnikom. Prav ta odnos je temelj uspešnega zdravljenja in obojestranskega zadovoljstva.
Ste predsednik Sekcije primarnih pediatrov pri Združenju za pediatrijo in eden pomembnih prinašalcev strokovnih informacij do javnosti. Zakaj se vam zdi ta vloga pomembna?
Povezovanje pediatrov na primarni ravni je izjemno pomembno, saj smo prvi stik otrok z zdravstvenim sistemom. Skozi delo sekcije si prizadevamo za izboljšanje pogojev dela, strokovno podporo kolegom in za prenos preverjenih, strokovnih informacij v javnost.
V času, ko se informacije širijo hitro in pogosto nepreverjeno, je dolžnost stroke, da jasno, razumljivo in mirno pojasni dejstva. Tako krepimo zaupanje staršev, zmanjšujemo strahove ter zagotavljamo, da bodo otroci tudi v prihodnosti deležni kakovostne in varne zdravstvene oskrbe.
